opredelitev psihogenetike
Izraz psihogenetika je treba kontekstualizirati v okviru psihologije, saj gre za teorijo znanja in natančneje učenja.
Psihogenetska teorija je razlagalni model, v katerem se vzpostavijo obstoječi odnosi med umom (človeško psiho) in izvorom (genezo) evolucijskih procesov, ki se razvijejo v posamezniku. To teorijo je v tridesetih letih razvil švicarski psiholog Jean Piaget, katere glavni predmet preučevanja je človeško znanje in njegovi zakoni ter na prav poseben način razmišljanje v zvezi z otroštvom. Piagetov velik dosežek je bil v tem, da je pokazal, da ima otrok poseben način razmišljanja in svoje mentalne sheme ali zakone. Piagetove raziskave so pomembno vplivale na področje učenja v šoli.
Splošna načela psihogenetike
Steber človeškega znanja temelji na povezavi med okoljem in učenjem.
Intelektualni razvoj pri otrocih je odvisen od zorenja v njihovem razvoju, tako intelektualno kot čustveno.
Da bi prišlo do ustreznega intelektualnega in afektivnega zorenja, mora otrok doseči določeno fiziološko rast (v možganskih povezavah, motoričnih sposobnostih, zaznavanju in navsezadnje v vseh bioloških vidikih, ki vplivajo na njega kot posameznika).
Človeška inteligenca se razvija skozi proces nenehnega prilagajanja. V začetni fazi (do približno 2 leti) je učenje novega znanja imitativno in nezavedno, otrok pa sprejme stališča, ki so prijetna ali zaradi katerih se počuti varnega.
V naslednji fazi zorenja (od 2. leta starosti) se otrok začne prosto gibati, začne se zavedati sveta okoli sebe in vse to z vključitvijo jezika, jezika, ki je bolj simboličen kot logičen (na tej ravni otrok predstavi jasen egocentrizem in svet se vrti okoli njega, po drugi strani pa otrok pokaže animistično vizijo resničnosti, zato imajo stvari svojo dušo)
Od 3. leta naprej otrok vstopa v različne stopnje rasti: igra kot simbol, povezan z čustvi, subjektivnim razmišljanjem, prvimi logičnimi miselnimi operacijami itd.
Psihogenetika in učenje
Preučevanje različnih stopenj otrokovega uma je bilo ključnega pomena za razvoj strategij učnih procesov in oblikovanje učinkovite izobraževalne metodologije.
Po Piagetu morajo vzgojne metode temeljiti na parametrih psihogenetike. Tako naj se otrok nauči novega znanja le, če je dosegel ustrezno zrelost, da ga pravilno usvoji.
Fotografije: iStock - PeopleImages / futurewalk
