opredelitev opravičila
Označena je z izrazom opravičilo do tisti argument, ki je lahko del govora ali pisanja, v katerem je poseben poudarek na obrambi, hvaljenju, hvaljenju ali utemeljitvi dejanja, nedelovanja, ideje, misli osebe ali skupine, ki je predmet predhodne polemike, saj se praviloma nanaša na vprašanja, ki se ne strinjajo z zakonodajo ali pri katerih lahko splošno dobro družbe resno ogrozi, če se stališče brani ali zmaga.
Opravičilo zločina je široko razširjen koncept, ki ima na pravnem področju poseben pomen, ker je kaznovana z večino svetovnih zakonov, ker je tesno povezana z zgoraj omenjenim o obrambi nekaterih zelo spornih ali kazenskih okoliščin.
Vprašanja, kot so obramba evtanazije, to je pripeljevanje smrtno bolne osebe k lastni smrti ali pohvala situacij, za katere se je izkazalo, da so škodljive za splošno dobro, in vzdrževanje reda v družbi ali skupnosti, kot je uporaba mamil ali spodbujanje terorizem, vprašanje, ki je tako prisotno v naših dneh, predstavljajo nekaj konkretnih primerov kaznivega dejanja opravičila da je celo značilno za dobršen del kazenskih zakonikov različnih držav.
Na primer, oseba, ki z uporabo množičnega kanala, kot je eden od množičnih medijev, spozna koristi, ki jih ima uživanje te ali tiste prepovedane droge neizogibno, mora za te izreke odgovoriti pred sodiščem, saj pritožbe ali zahteve za to povzdignjenje.
Koncept opravičila ima dokaj starodaven izvor, torej ni sodobna iznajdba pravičnosti, ampak datira in ima svoj izvor v starogrški literaturi, natančneje v delu grškega filozofa Platona, imenovanem Sokratova apologija, ki predlaga različico obrambe, ki jo je Socrates, Platonov učitelj, med sojenjem naredil o sebi, da je mu sledil, saj je mislil, da je s svojimi mislimi preziral atenske bogove in pokvaril mladost. Iz tega sledi zelo dolga pot, ki jo ima ta izraz.
