opredelitev dramatizacije
Izraz dramatizacija je tisti, ki se uporablja za označevanje neke vrste uprizoritve ali igralske predstave, v kateri se izvaja predstava določenih in specifičnih situacij. Beseda izvira iz drugega samostalnika: drama, ki je ravno način predstavitve literarnih del skozi dialog in ustno. Izraz drama izhaja iz grškega (civilizacija, ki je gledališče ustvarila kot umetniški element), jezika, v katerem pomeni "akcija". Zato je drama ali dramatizacija nečesa izvesti neko dejanje, delovati na določen način ali obliko.
To pomeni, da je v dramatizaciji predstavljena drama, ki je sestavljena iz zgodbe, ki običajno obravnava neko žalostno temo, ki vključuje različne like, ki jih igrajo igralci, običajno na gledališkem odru, vendar je žanr zelo priljubljen tudi v kinu in na TV.
Na splošno se pri dramatizaciji sklicujemo na igralsko zastopanost v medijih, kot so gledališče, kino ali televizija. V teh prostorih igralci ustvarjajo like iz scenarija, ki jim pove, kaj naj rečejo, kako se premikajo, kako delujejo in kako občinstvu pokažejo določene občutke, ideje, misli in splošne situacije. Medtem obstaja strokovnjak, režiser, ki bo zadolžen za režijo vseh uprizoritev in predstave.
Pomen igralčeve dramske sposobnosti
Pri tovrstnih upodobitvah je dramska sposobnost igralcev, ki predstavljajo drame, izredno pomembna, ker bo sicer zelo težko premikati ali posredovati dramsko vsebino zgodbe, če niso izkušeni profesionalci na tem področju. Dober igralec mora znati nastopiti v vseh žanrih, ki jih mora zastopati v svoji karieri. Zdaj je okrog drame veliko spoštovanje in tako v imenu tega večkrat igralec dobi še dodaten pritisk, ki mora interpretirati dramo, torej je bolj zahteven, ko gre za to zvrst. Na primer, ko igralci, ki so v drami tesno povezani s komedijo, običajno presenetijo vse.
Grško poreklo
Prve oblike dramatizacije so se zgodile v starodavni Grčiji, družbi, v kateri je gledališče imelo velik pomen ne le kot umetniška oblika, temveč tudi kot prostor za razprave in predstavitev različnih pojavov, ki so se dogajali v vsakdanjem življenju (kot je danes televizija novice). V teh časih je bila dramatizacija način izobraževanja javnosti o različnih temah, med drugim o filozofski, moralni, kulturni.
Gledališka dramatizacija je imela dve osnovni obliki, med seboj precej različni: na eni strani tragedija in na drugi komedija. Čeprav med njima obstajajo različice in vmesne točke, tragedija in komedija predstavljata dve osnovni obliki gledališča (torej tipičen simbol dveh nasprotnih mask, ene srečne in druge žalostne).
Medtem ko tragedija na splošno predstavlja krizne situacije, ki vplivajo na globino človeškega bitja, skuša komedija prikazati vsakdanje življenjske situacije, ki kažejo svoje like kot običajna bitja, posestnike vrlin in napak.
Dramatizacije pa ne smemo razumeti zgolj gledališke ali umetniške akcije. V mnogih trenutkih lahko vsak navaden človek dramatizira živete situacije, da bi svojemu občinstvu povedal, kako je živel v tej situaciji, kaj je bilo rečeno, kaj se je zgodilo itd.
Koncept se na primer uporablja tudi za označevanje pretiravanja, ki ga nekdo naredi v nečem, kar pripisuje zelo dramatičnim značilnostim.
Uporaba v terapiji
Poudariti moramo tudi, da je dramatizacija postopek, ki je bil po naročilu psihologije uveden kot terapevtska alternativa, da lahko bolniki premagajo določene patologije. V tem procesu eden ali več ljudi razpravlja o skupnem vprašanju ali problemu, ki jih združuje in se o njih odpre. Veliko se uporablja, ker je praksa, ki veliko pomaga izraziti notranjost ljudi in razbremeniti.
