opredelitev intenzivnosti
Izraz intenzivnost bi lahko opredelili kot stopnjo ali stopnjo sile, ki deluje na naravni predmet ali mehansko napravo. Ker je koncept intenzivnosti prisoten v mnogih znanstvenih disciplinah, ga lahko uporabimo tudi za druge elemente, kot so abstraktni matematični elementi, pa tudi za značaj ali temperament posameznika, če gre za psihologijo. Intenzivnost je vedno kvaliteta samega predmeta in je nekaj, kar se uporablja za opis in opredelitev v določenih trenutkih, prostorih ali situacijah.
Če želimo razumeti, kaj je intenzivnost oziroma kako deluje na predmete s fizikalno-matematičnega vidika, moramo jasno povedati, da je intenzivnost rezultat enačbe, ki množi gostoto energije (ali energijo na enoto) s hitrostjo, pri kateri takšna energija se premika. Potem je jasno, da pojem intenzivnosti vedno predpostavlja gibanje iz enega prostora v drugega, gibanje, ki ga ustvarja sila. Ta preprosta enačba se uporablja zlasti za razumevanje pojavov, kot so jakost zvoka, svetlobe ali drugih elementov narave, kot so voda, zrak itd.
Izraz intenzivnost se pogosto uporablja tudi za opis nekaterih vrst človeških osebnosti ali temperamentov. Intenzivnost v tem smislu ni nikoli mogoče zmanjšati na enačbo, ampak gre za postopek, ki združuje nekatere biološko-kemijske elemente s psihičnimi elementi. Ta kombinacija elementov je značilna za vsakega posameznika in na splošno ustvarja različne vrste znakov, ki se lahko razlikujejo glede na stopnjo intenzivnosti, ki se kaže v vedenju. Intenzivnost osebnosti je lahko vidna v nezmožnosti zadrževanja, zatiranja ali nevtralizacije nekaterih občutkov, občutkov ali čustev. V tem smislu je intenziven človek tisti, ki deluje po ukazih svojih čustev (jok, strast, jeza, jeza) in ne po nalogih razuma ali logike.
