opredelitev tarif
Pristojbina Gre za znesek denarja, ki ga potrošnik plača za uporabo storitve. Na splošno se s konceptom sklicujemo na ceno, ki jo plačujemo za javne storitve, kot so voda, elektrika ali plin, čeprav je treba opozoriti, da se beseda običajno uporablja tudi za druge storitve, zlasti tiste, povezane s prevozom, kot je primer avtobusov, taksijev, letal, med drugim.
Pri omenjenih javnih storitvah je treba plačilo stopenj opraviti pravočasno, torej ko je prispel ustrezen račun, prek katerega se zaračunava stopnja, mora biti plačan v rokih, ki so določeni. Običajno predlagajo prvo zapadlost in drugo zapadlost, ki je običajno teden dni po prvi in v kateri se zaračuna razlika v obrestih.
Če uporabnik ne plača v določenem roku, lahko storitev prekine. Odvisno od podjetja, ki upravlja storitev, je lahko znižanje takoj po tem, ko ni plačalo v skladu z drugim datumom zapadlosti ali najpozneje po mesecu.
Glede določitve vrednosti, ki se plača za to storitev, ki se uporablja, jo lahko ugotovi podjetje, ki jo upravlja, ali država, če uprava spada nanjo, v nekaterih drugih primerih pa lahko obstaja zakonodaja, ki določa cene obrestnih mer in nato povišanja, na primer, bo urejala zgolj ta in ne bo enostranske poslovne ali državne odločitve, ki bo s tem nemudoma razpolagala.
Medtem ko je za opravljanje storitve odgovorna zasebna družba, je običajno, da država poseže v zvezi z določitvijo zgornje meje, s čimer nadzira, da družba samovoljno ne ugotavlja presežnih povečanj.
V nekaterih državah je običajno, da obstajajo močne polemike in polemike glede zagotavljanja nekaterih osnovnih storitev, na primer tistih, ki so namenjena za elektriko, vodo in plin, in da so povezane z neučinkovitim zagotavljanjem. Pomanjkanje naložb in vzdrževanja so običajno običajne pritožbe potrošnikov, ki se velikokrat izkažejo za talce podjetij, ki jim je država odobrila izkoriščanje, in na koncu tega ne upoštevajo skladno.
