opredelitev biologije
Biologija je ime, ki ga dobi znanost, ki se ukvarja s preučevanjem živih bitij z vidika njegovega nastanka, evolucije, razmnoževanja itd. To preučujejo na atomski, molekularni, celični in večcelični ravni.
V tem smislu se biologija nato skozi ves življenjski proces ukvarja s fizičnim proučevanjem živih bitij (ljudi, živali in rastlin) in v povezavi z okoljem.
Koncept biologije je Lamarck prvič uporabil v času razsvetljenstva. Kljub temu disciplina ima dolgo zgodovino, že od klasične Grčije. Tako so prvi o življenju razmišljali predsokratski filozofi, čeprav tega niso mogli odražati v sistematičnem znanju. Aristotel bi bil eden prvih, ki bi začrtal vrsto smernic, ki bi imele velik vpliv v prihodnjih stoletjih, deloma tudi zaradi študije, opravljene na velikem številu živali; Bil je prvi, ki je dal klasifikacijo živih bitij, ki je dolgo veljala, dokler je ni nadomestil nova, ki jo je izdelal Linnaeus. Njegov privrženec Teofrast je pisal besedila o botaniki, ki so bila vplivna do srednjega veka.
Renesansa je bila po srednjem veku z malo prispevki čas ozelenitve te znanosti. Vasalio izstopa s poudarkom na empirizmu, odnosu, ki je v nasprotju s preteklostjo, ki je bolj cenila abstraktno misel. Vendar to področje znanja še ni bilo popolnoma neodvisno in je bilo posejano s spoznanji, ki so bila znanstvenemu svetu tuja.
Najpomembnejši prispevki bi prišli v prihodnjih časih, najprej z omenjeno klasifikacijo, ki jo je Lineo določil za vrste, nato s prispevki Charlesa Darwina glede evolucije in na koncu s teorijo celic, začenši z osnovami, ki sta jih postavila Schwann Schleiden. Vsa ta nova znanja bi bila dokončana v 20. stoletju z uvedbo genetike.
Poleg tega je napredek pri preučevanju živih bitij omogočil razvoj veliko bolj specifičnih poklicev in disciplin, kot so medicina, veterina, agronomija, morska biologija ali botanika. Vsak od njih svoje študije osredotoči na določeno skupino živih bitij in poglobi analizo procesov, ki se v njih dogajajo. V večini primerov se biologija križa z drugimi znanostmi, da bi zagotovila odgovore na svoje študije, nato pa gre za interdisciplinarno analizo, kot so kemija, matematika ali fizika.
Po drugi strani pa je pri živalih in zelenjavi napredek v bioloških študijah omogočil produktivni razvoj, na primer pri živini in kmetijstvu, pri iskanju večjega donosa surovin in optimizaciji naravnih virov. Na primer genska sprememba, tako da rastline obrodijo več plodov ali so imune na nekatere škodljivce; v primeru živali pa spremembe anatomije, tako da krave proizvedejo več mleka ali izboljšave v živalskem mesu.
Prispevki biologije so poleg zgolj teoretičnega dosegli tudi velik napredek na področju zdravja, tako za preprečevanje kot zdravljenje bolezni. Zlasti nedavno odkritje človeškega genoma odpira vrata novim možnostim, ki jih še ni treba raziskati.
Poleg tega je bila biologija po odkritju človeškega genoma (DNK) vpletena v etično dilemo, kakšne so omejitve človeka za spreminjanje ali spreminjanje fizičnega ali genetskega vidika osebe. V tem primeru so bile prakse kloniranja, ki še niso bile narejene na ljudeh, večkrat v središču razprave.
