definicija kritične pedagogike

Pedagogija je disciplina, ki preučuje izobraževanje na splošno. V tem smislu je pedagog med številnimi drugimi funkcijami strokovnjak za šolsko okolje, metodologijo študija, oblikovanje projektov usposabljanja, šolsko usmerjanje ali usposabljanje učiteljev. Eden od tokov te splošne discipline je kritična pedagogika.

Za kritično pedagogiko morajo učenci doseči kritično zavest v svojem izobraževalnem obdobju. Na ta način mora študent pridobiti ne samo teoretično znanje in opraviti nekaj izpitov, temveč je treba spodbujati njihovo usposabljanje kot posameznika, ki se zaveda resničnosti, ki ga obkroža.

Glavne značilnosti in temeljni vidiki

- Učiti je treba študentovo samozavedanje.

- Namen učnega procesa je preoblikovanje družbene resničnosti.

- Izobraževalni sistem mora upoštevati obstoječe socialne razlike in zavzeti stališče, zavzeto za vrednote pravičnosti in pravičnosti. Teoretiki kritične pedagogike, zlasti Brazilec Paulo Freir, razumejo, da je izobraževanje instrument za spreminjanje sveta.

- Učni proces se mora osredotočiti na učenčevo samoizboljšanje v njegovem družbenem in kulturnem kontekstu.

- Temeljni vidiki kritične pedagogike morajo temeljiti na sodelovanju študentov, njihovem humanističnem usposabljanju, preobrazbi družbe in kontekstualizaciji poučevanja in učenja.

- Konvencionalni izobraževalni sistem spodbuja kulturo zatiranja in konkurenčnosti ter je povezan z odtujeno kulturo. Kritična pedagogika se poskuša boriti proti političnim, kulturnim in ekonomskim vidikom, ki poslabšujejo izobraževalni sistem.

- Kritično pedagogiko je treba razumeti zunaj strogo izobraževalnega gibanja, saj se je v 20. stoletju pojavilo za boj proti neoliberalizmu, imperializmu in verskim fundamentalizmom.

- Šolski model je usmerjen v borbeno kulturno delovanje, ki dvomi o kulturi prevlade

Drugi alternativni pedagoški tokovi

Obstajajo tudi drugi tokovi in ​​pedagoški pristopi, ki prav tako zagotavljajo emancipacijsko vizijo človeka. Libertarna pedagogika je navdihnjena z anarhistično ideologijo in si prizadeva za preobrazbo družbe kot celote. Nova šola je model, ki dvomi o veljavnosti tradicionalne šole. Metoda Montessori spodbuja avtonomijo študentov. Tako kot kritična pedagogika tudi ostali alternativni tokovi stavijo na izobraževanje kot preoblikovalni instrument družbene resničnosti.

Foto: Fotolia - Ratoca


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found