opredelitev prologa

Znan je pod izrazom prolog k temu kratkemu spisu, ki ga bomo vedno našli na začetku obsežnega literarnega dela, med tistimi, ki jih imenujemo predhodni dokumenti in ki jih avtor istega na splošno uporablja, da bralcem razloži motivacijo, da privedel do tega, da ga je ustvaril ali izpostavil nekatere vidike, za katere se mu zdi, da so pri branju dela odločilni in pomembni, čeprav bo slednjim pomagal tudi, da se bodo v branju nekoliko orientirali, kajti v prologih bralcu pogosto ponudijo ključe za interpretacijo dela.

Vendar to niso edine funkcije prologa in ne bo vedno avtor prologa tisti, ki prolog napiše s svojo roko, lahko pa navedemo nekatere druge možnosti, kot so: literarno kritizirajte avtorja, predstavite mu približati delo neznanega avtorja, usmeriti bralca k spremembam, ki jih je delo doživelo, med njimi razširitve, izbrise, posodobitve, uporabljeni teoretični okvir, kot zahvalo za spomin vsem, ki so sodelovali in delo možno in delo zagovarjati ter razložiti njegovo prednost.

Ko sem zgoraj poudaril, da se včasih lahko zgodi, da avtor dela ni isti kot tisti, ki je napisal prolog, je to na primer npr. Morda gre za zelo novega avtorja, ki je malo znan, zato se bo uporabil vir prologa, ki ga je napisal priznani peres in ki podpira in pretehta delo novega avtorja.

Prolog nikoli ne bo napisan pred dokončanjem pisanja dela, vendar bo njegovo pisanje pozneje od tega, da bo nastalo tisto, o čemer smo že razpravljali, saj brez dokončanega dela avtor o tem seveda ne bi imel veliko povedati.

Če gre za zelo uspešno delo, ki ima več izdaj, je običajno, da vsaka izdaja izda nov prolog, ki bo zagotovo sprožil nekaj tega vprašanja o uspehu.

Čeprav jih včasih ljudje ponavadi zmedejo, se prolog razlikuje od preprostega uvoda, ker nima literarnega značaja, ki ga prikazuje večina prologov.


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found