theclickinggeneration.com

Sposobnost mišljenja, ki jo imajo vsa človeška bitja, je nedvomno značilnost, ki jih ločuje od ostalih živih vrst. Razvoj razuma ni nič drugega kot možnost razmišljanja in pri tem prepoznavanje sebe kot mislečega bitja, predstavljanje, sanjanje, projiciranje, računanje itd. Skratka, ločiti se od samega občutka ali od preprostih občutkov in nagona ter se dvigniti k nečemu višjemu, zaradi česar smo ljudje.

Sposobnost sklepanja: kaj nas je naredilo takšnih, kot smo

Jasno je, da brez sposobnosti mišljenja in razmišljanja ne bi bili to, kar smo. Kot živa bitja imamo vse enake lastnosti, lastnosti in lastnosti kot ostala živa bitja. Hraniti se moramo, spati, razmnoževati. To so naravni elementi in osnovne funkcije našega telesa, ki jih je treba zadovoljiti. Toda na neki točki zgodovine so v procesu hominizacije primati uspeli razviti način razmišljanja, ki je višji od razmišljanja ostalih živali, in so lahko z različnimi vrstami dosegli to, kar smo danes ljudje.

Možnost razmišljanja in uporabe razuma je tisto, kar nas ločuje od vseh ostalih živih bitij. Ta sposobnost nam omogoča, da se razumemo kot ločeni predmeti od ostalih, daje nam veliko širši spekter možnosti kot telesnih občutkov in nagonov ter omogoča razmislek o svojem obstoju. Razum nam hkrati daje možnost, da se spominjamo, ustvarjamo sistematične jezike, si predstavljamo, sanjamo, razmišljamo o preteklosti in prihodnosti, omogoča nam ustvarjanje identitete.

Biologija, izobraževanje, okolje in osebna nagnjenost, ključi pri razvoju sklepanja

Razmišljanje ima biološko komponento, ki se kaže v možganski strukturi človeških bitij; sinaptični odnosi med nevroni omogočajo neskončno delovanje intelekta.

Za dosego prej omenjenega cilja, to je njegovega poslanstva, bo razum uporabil vrsto načel, ki jih ljudje po svoji naravi sprejemajo kot splošno veljavna, to so: načelo identitete (kaže, da je koncept ta koncept), načelo neskladja (predlaga, da koncept ne more biti in ne biti hkrati) in izključeno tretje načelo (Recimo, da med biti in ne biti pojma vmesna situacija ni sprejeta.

Obstajata dve glavni vrsti sklepanja, odštevek, po eni strani, da meni, da je sklep impliciten v prostorih in induktivno ki splošne zaključke pridobi iz nečesa posebnega.

Da bi se razum lahko pravilno razvijal in deloval, ga je treba izvajati s stalno uporabo razuma. Izobraževanje, do katerega imajo ljudje dostop od otroštva, nam bo v tem smislu pomagalo, kajti različni predmeti, ki jih bomo opravljali, nam bodo med drugimi sposobnostmi našega razuma omogočali vadbo spomina, razumevanja in ustvarjalnosti.

Drugo vprašanje, ki prav tako vpliva na razvoj sklepanja, je kontekst, v katerem živimo in rastemo. Če človek odrašča v okolju brez možnosti v vseh pogledih, zagotovo ne bo mogel razviti, tako kot drugi pari, ki razmišljajo na enak način.

Nato bodo biologija vsakega posameznika, izobrazba in družinske razmere dejavniki, ki neposredno vplivajo na pravilen razvoj in delovanje sklepanja.

Degenerativne duševne bolezni, veliki sovražniki uma

Glavna težava, s katero se sooča sklepanje in ki glede na resnost primerov morda nima rešitve, so duševne ali degenerativne bolezni, ki neposredno vplivajo na delovanje možganov.

Alzheimerjeva bolezen je v tem pogledu ena najmočnejših, saj med drugim vpliva na spomin, način razmišljanja, vedenja, zaznavanja. Kdor trpi za to boleznijo, bo izgubil svoj spomin in ostale intelektualne sposobnosti.

Obstaja več predispozicijskih dejavnikov, ki trpijo za to boleznijo, kot je starost, čeprav moramo tudi povedati, da se lahko pojavi pri ljudeh, ki še niso tako stari; neposredni sorodniki, ki so ga utrpeli: bratje in sestre ali starši; in nekaj genov.

Sliko lahko diagnosticira zdravnik, potem ko je bolnika podvrgel: nevrološkemu pregledu, prepoznanju simptomov, pregledu njegove zdravstvene anamneze in izvedbi nekaterih testov njegove duševne funkcije.

Razum je vse, kar vemo in v kar verjamemo

Človek je edino živo bitje, ki lahko ustvarja stvari, od preprostih in neživih predmetov do abstraktnih konceptov in idej, kot so religija, preteklost, filozofija. Vsa ta dejanja so možna z uporabo razuma, te sposobnosti, ki je mešanica fizikalnih in kemijskih elementov, ki se pojavljajo v naših možganih, pa tudi čustvenih in duševnih vidikov, ki jih ni mogoče razumeti samo z znanstvenega vidika.

Možnost razmišljanja, razmišljanja, ustvarjanja sveta, ki nas obdaja, je nekaj enkratnega. Veliko svojega vsakdanjega življenja so ljudje ustvarili iz svojih sklepov, vključno z načinom, kako komuniciramo z naravo in jo obvladujemo, kadar lahko postane nepredvidljiva ali nevarna. Kulture na svetu, predmeti, ki jih uporabljamo, religije, v katere verjamemo, zapleteni občutki, kot je ljubezen, so vse posledice razuma in sposobnosti dviganja nad zgolj fizični organizem, ki nam je dan.