opredelitev zemeljske skorje
Najbolj površna plast planeta Zemlja je znana kot zemeljska skorja, njena debelina se giblje od 5 km, na dnu oceana in 40 km, v gorah. Med najbolj značilnimi elementi, ki sestavljajo to strukturo, so silicij, kisik, aluminij in magnezij. Medtem pa je pri tem po drugi strani razlikujejo se tri plasti: sedimentna, granitna in bazaltna. Na sedimentni strani je sestavljena iz sedimentnih kamnin, ki jih najdemo le na celinah in na tistih dnih blizu celine.
V primeru granita so tiste, ki ga sestavljajo, kamnine, podobne granitu, ki bodo tvorile matično maso nastalih celinskih območij. Med to plastjo in naslednjo plastjo se nahaja Conradova diskontinuiteta, ki označuje meje med granitno in bazaltno in na koncu je bazalt sestavljen iz kamnin, podobnih bazaltom, to je plast, ki se takoj nadaljuje na zemljo in Mohorovičeva diskontinuiteta ga ločuje od plašča.
Zemeljska skorja je razdeljena na dve vrsti, oceansko in celinsko. Oceanski predstavlja 75% površine planeta Zemlja, je veliko bolj fin kot kontinentalni in v njem so prepoznane tri ravni. Najnižjo stopnjo ali stopnjo III sestavljajo gabrosi, osnovne plutonske kamnine in mejijo na plašč diskontinuitete Mohorovič. Na teh kamninah je postavljena stopnja II bazaltnih kamnin z enako sestavo kot prejšnja, nato se razteza spodnje območje, sestavljeno iz nasipov, in najbolj površinsko območje tega nivoja sestavljajo oblazinjeni bazalti, ki so nastali kot rezultat strjevanja lave z oceansko vodo. In na bazaltih bo postavljen nivo I, ki ga tvorijo usedline.
In celinski ima manj homogeno in gosto naravo kot prejšnji, zato se nahaja nad oceanskim, saj v njegovo sestavo spadajo kamnine različnega izvora, na primer kislinski magmatski kot granit, ki ga spremlja pomembna masa metamorfnih kamnin.
