opredelitev poslušanja
Izraz poslušanje se nanaša na delovanje sluha, za katerega je treba uporabiti slušni občutek. V nekaterih primerih je beseda poslušati lahko bolj povezana s stališčem kot s fizično prakso, zato je izraz "slišati" uporabljen kot fizična reakcija, izraz "poslušati" pa, kadar se implicira, da sprejemnik zvoka jim namenite tudi posebno pozornost. Po drugi strani pa je poslušanje večkrat povezano s koncentracijo in fokusom, usmerjenim proti določenemu toku zvoka.
Ko govorimo o sposobnosti poslušanja, se nedvoumno sklicuje na uporabo slušnega čuta. V svojih najbolj osnovnih načinih se poslušanje zvoka izvaja z zaznavanjem njegovih vibracij, vibracij, ki jih naši možgani nato prepoznajo in interpretirajo. Uho in sposobnost poslušanja sta v večini primerov nehotena in spontana, čeprav lahko obstajajo situacije, v katerih je zaradi koncentracije slišati zvoke, ki jih običajno ne bi bilo mogoče zlahka ujeti.
Sposobnost poslušanja je lahko v mnogih situacijah oslabljena. Eden najpogostejših je, ko se na naša ušesa prikaže velika količina zvokov in zvokov, ki jih ne moremo obdelati in nas zato močno omamljajo. Hkrati je naša sposobnost sluha pod vodo močno zmanjšana, prav tako pa tudi enaka situacija, ko je med njimi več ali manj velika razdalja.
Izraz poslušanje lahko uporabimo tudi na družbeni ravni. V tem smislu moramo govoriti o zmožnosti in občutljivosti posameznika, da prisluhne drugemu, ki sporoča njegovo stisko, skrbi ali izkušnje. Imeti sposobnost poslušanja in spoštovanja prostora drugega je nedvomno ena najboljših vrednot, ki jih lahko posameznik pokaže, saj pomeni nameniti čas, ki bo služil kot podpora tistim, ki jih potrebujejo.
