opredelitev nevroznanosti
Nevroznanost je znanstvena disciplina, ki zajema različna področja, zato se izraz včasih uporablja v množini. Nevroznanstveniki preučujejo različne vidike, ki sestavljajo živčni sistem: njegovo zgradbo, funkcije, patologije in molekularne osnove. V tej disciplini se analizirajo tudi obstoječe interakcije med različnimi dimenzijami človeških možganov, saj vse služijo razumevanju bioloških temeljev vedenja.
Nevroznanost izhaja iz grške besede nevrovikar pomeni živce. Iz nje izhaja tudi izraz nevrologija, nevropsihologija, nevroza ali nevron.
Zaradi tega, kako zapleten in bogat je možganski organ, ki nima nič skupnega z anatomskimi vprašanji, temveč tudi z razvojem spretnosti, kot so učenje, jezik itd., Je nevroznanost zelo široko znanstveno področje, ki je razvrščeno v sub- znanosti ali znanstvena področja, posebej namenjena vsaki od teh funkcij ali posebnosti možganov.
Zgradba in funkcije živčnega sistema
S strukturnega vidika se nevroznanstveniki osredotočajo na preučevanje rež, ki tvorijo možgane. Obstajajo trije režnji: predfrontalni, zatilni in temporalni. Vsak od njih je odgovoren za različne možganske funkcije.
Poleg režnjev ima živčni sistem tudi vrsto organov, kot so hipokampus, hipotalamus ali vohalna žarnica. Nekatere funkcije (na primer vohalne ali kognitivne) zahtevajo posredovanje različnih možganskih struktur.
Molekularna osnova možganov
V živčnem sistemu se pojavijo nevrokemijske in hormonske spremembe. Te spremembe so vključene v poglavje o molekularnih osnovah. Na ta način lahko nevroznanstveniki preučijo, kakšne so kemične reakcije, ki se pojavijo v povezavi z motivacijo ali v situacijah depresije (depresivni ljudje imajo običajno nekakšen primanjkljaj v kemijskih reakcijah, ki vplivajo na nevrotransmiterje).
Nevroznanost je pojav, ki ga ljudje poznamo in izvajamo že od nekdaj, čeprav očitno na precej bolj negotov način. Nevroznanost je v sodobnem času dosegla velik napredek in to je omogočilo, da je zdravljenje prej nepremostljivih bolezni dejansko vplivalo na kakovost življenja bolnikov, ki zanje trpijo, na primer v primeru multiple skleroze, Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni in mnogih drugih ki imajo opraviti s centralnim živčnim sistemom ljudi.
Patologije, kot sta Alzheimerjeva bolezen ali shizofrenija, preučujejo tudi v nevroznanostih
Nekatere duševne motnje lahko razumemo samo z analizo možganskih struktur in nevrokemične aktivnosti. V primeru Alzheimerjeve bolezni primanjkuje acetilholina. Pri shizofreniji obstaja vrsta kemičnih sprememb, najpomembnejše pa so povezane z dopaminom, noradrenalinom in serotoninom, kemikalijami, ki olajšajo povezavo nevronov.
Nevroznanost in druge sorodne discipline
V zadnjih letih se znanje o možganih projicira na vsa področja. V poslovni sferi obstaja nevromarketing, v svetu duševne sprostitve pa izstopa nova tehnika, čuječnost.
