opredelitev aksioma
V jeziku je aksiom opredeljen kot besedna zveza ali ideja, ki je samoumevna in zato ne potrebuje nobenega preverjanja, da bi jo ponovno potrdila ali zanikala. Tak primer je stavek, kot je "Juan je Juan". Aksiomi se uporabljajo na različnih področjih, vendar so še posebej uporabni za vede, kot sta matematika ali logika, saj so podlaga za kakršne koli vrste bolj zapletenih študij ali analiz.
Aksiomi so morda najpomembnejši elementi znanstvene preiskave, kakršna koli že, saj so ti, ki domnevajo neizpodbitno resnico (uveljavljeno v svoji vsebini in je ni mogoče zanikati samo po sebi), iz katere se lahko še naprej izvajajo vse vrste sklepov ali predpostavk, ki jih je treba kasneje preveriti ali zanikati. Nato aksiomi delujejo kot sprožilci znanstvenega procesa, saj brez njih ne bi bilo prejšnje resnice, iz katere bi lahko začeli. Tradicionalno je ta sistem deduktiven, saj se morebitno znanstveno pravilo izpelje iz že obstoječe aksiomatske resnice.
Za boljše razumevanje te ideje, da obstaja nedvomna ali nespremenljiva resnica, lahko dodamo, da izraz aksiom izhaja iz grškega jezika axios. Ta izraz je v zameno pomenil pojem "kaj je pošteno ali pravilno", zato je aksiom tisti, ki zaradi pravilnosti ne potrebuje dokazov ali preverjanja.
Pomembno je torej poudariti, da so aksiomi resnične oblike jezika in logike, saj ne glede na njihovo vsebino ali razlago, ki ji je dana, formalna struktura ostaja in vedno domneva nekaj očitnega ali eksplicitnega. Na ta način gre za eno najpreprostejših in najosnovnejših logičnih oblik, ker bi večja zapletenost pomenila več prostora za spraševanje ali zanikanje.
