biblijska definicija
Skup kanoničnih ali temeljnih knjig judovske in krščanske religije je znan kot Biblija. Za vernike je Biblija božja beseda. Ta izraz izhaja iz grščine in je množina papirusa, zvitka ali knjige, ki predstavlja nabor knjig ali zvezkov.
Danes je znano, da je Biblija najbolj brana (in najbolje prodajana) knjiga v vsej zgodovini in je bila prevedena v več kot 2000 jezikov. Znan je na petih celinah in z razlogom velja za "knjigo knjig".
Nato je Sveto pismo razdeljeno na knjige ali skupine svetih spisov. Kot primer navedemo knjigo Psalmi, sestavljeno iz 150 stavkov. Obstajajo različne "različice" Biblije. Medtem ko je hebrejščina ali tanak razdeljena na tri oddelke (knjige Mojzesa, knjige hebrejskih prerokov in druge knjige, znane kot Sveto pismo), kristjan hebrejščino prepozna kot staro zavezo in jo razlikuje od njene nove zaveze, ki pripoveduje Jezusovo življenje. Ta nova zaveza je razdeljena na 4 evangelije, apostolska dela, pisma (apostolov Petra, Pavla, Jakoba in Janeza) in apokalipso, ki jo je napisal tudi sveti Janez.
Številčno ima Biblija 1189 poglavij, od tega 929 v Stari zavezi in 260 v novi.
Na splošno se pri govoru o Bibliji sklicujemo na krščansko Biblijo, toda za različne skupine vernikov se to razlikuje in obstajajo celo razlike glede besedil, ki veljajo za apokrifna, torej lažna ali katoliška cerkev ne šteje za verodostojno. Definicija knjig, vključenih v Biblijo, je bila oblikovana v zgodnjih dneh krščanstva, pod močnim vplivom svetega Jeronima, ki je prevedel starozavezna besedila (v celoti napisana v starohebrejščini) in Novo zavezo (vse napisane v grščini) izvirna različica, z izjemo evangelija po Mateju, napisanega v aramejščini) v najbolj razširjenem jeziku tistega časa, torej v latinščini. Kliče se takratna različica Vulgata in je temelj prevodov v vse zemeljske jezike, ki so se zgodili v naslednjih stoletjih. V prevodu in komentarjih obstajajo razlike med različnimi krščanskimi veroizpovedmi sedanjega časa, čeprav sta homologiji med besedili različnih vej običajno sorazmerno podobni.
Zanimivo je omeniti, da je bila knjiga, znana kot "Gutenbergova Biblija", eno najbolj znanih del, natisnjenih s premičnim sistemom pisav, ki so ga v 15. stoletju pripisovali nemškemu izumitelju Johannesu Gutenbergu. Iz tega dela je nastala tisto, kar bo postalo znano kot »tiskarska doba«, ki je ljudem, na primer ta verski dokument, dal na razpolago vse vrste.
Omeniti velja, da biblijska besedila poleg tega predstavljajo univerzalni temelj številnih zakonov prvih krščanskih narodov, zlasti v državah, ki so nastale zaradi izginotja fevdalnega sistema v srednjeveški Evropi. Po drugi strani pa je vsebina Biblije sestavni del bogoslužja Hebrejcev in kristjanov v različnih različicah. Za vernike velja stari aforizem, ki pravi, da je "molitev človeški glas, da ga Bog sliši, medtem ko je Sveto pismo (to je Biblija) Božji glas, da človek sliši."
