opredelitev skladnosti
Izraz skladnost se uporablja za razmerje podobnosti ali ravnovesja, ki lahko obstaja med dvema ali več elementi.
Običajno je skladnost pojav, ki se lahko pojavi v matematičnih vedah, tako v algebri kot v geometriji. Vendar je skladnost tudi pojav, ki se lahko pojavi na različnih področjih življenja, ki sestavljajo človekovo vsakdanje življenje.
Izraz izhaja iz latinskega kongruena, ki se je pravkar skliceval v tem jeziku, da se strinja, da ima dva elementa skladnost ali da je logičen in pravočasen. Na primer, z njim lahko nekomu povemo, da je njegovo dejanje ali misel logično.
Uporaba v matematiki
Kongruenca, razumljena na geometrijski ravni, se nanaša na parnost ali ravnovesje, ki obstaja med dvema številoma na algebrski ravni. To skladnost lahko konkretno opazimo na dveh ali več geometrijskih figurah (na primer kvadrat ali trikotnik), ki imajo enake stranice in kote med seboj. Obstaja veliko načinov, kako lahko na slikah opazimo geometrijsko skladnost. Na področju algebre skladnost vedno predpostavlja enakovrednost med dvema elementoma ali numeričnimi strukturami, kar pomeni, da sta navsezadnje enaka, saj če ju spremenimo z drugo številko, dobimo enak rezultat.
Vendar skladnosti ne opazimo samo na znanstveni ali matematični ravni. V tem smislu lahko rečemo, da je skladnost lahko tudi način izražanja. Kadar je misel ali ideja skladna z drugo, to pomeni, da je oseba, ki jo izrazi, koherentna in ne ustvarja nobenega protislovja med enim in drugim delom. Skladnost se lahko pojavi tudi med mislijo, idejo ali načinom izražanja ene in druge osebe.
Njegova uporaba pri ljudeh: ravnajte v skladu s predlaganimi načrti
Običajno rečemo, da človek deluje skladno, to je primerno za vsak primer, ko dela v skladu s pravočasno pripravljenimi načrti, ki ga bodo vodili do predlaganega cilja. To je enako kot če bi rekli, da ta oseba deluje logično. Veliko pogosteje je slišati, da ljudje govorijo v smislu logičnega delovanja kot v skladnosti, čeprav je seveda pravilno, če je to izraženo na slednji način.
Besedilo, stavek, stavek in druge pisne oblike se lahko med seboj tudi uskladijo, če želijo in jim uspe izraziti iste ideje ali občutke. Ko se ta skladnost izgubi, včasih oblike izražanja postanejo neurejene, nerazumljive in protislovne, saj ne sledijo splošni liniji ali misli.
Doslednost procesnega prava
Tudi na področju prava lahko najdemo uporabo tega koncepta. Natančneje, na zahtevo procesnega prava se ta koncept pojavi in sestoji iz skladnosti med tem, kar je razsojeno v sodbi, in trditvami strank v postopku ter tem, da so bile izražene v spisu. Ali v nasprotnem primeru med obtožbo in obsodbo pri obravnavi kazenskih zadev. Naloga je zagotoviti spoštovanje pravice do obrambe na sojenju, s čimer se izognemo očitni pristranskosti in kakršni koli samovoljni odločitvi.
Sodni postopek mora vedno doseči skladnost med tožbenim zahtevkom, tem, kar tožena stranka nasprotuje, dokazi in kazni.
Uporaba v religiji
Koncept se uporablja tudi v verski sferi, da se sklicuje na božansko milost, ki deluje na človeka.
Druga stran skladnosti je neskladnost, ki bo pomanjkanje dogovora, odnosa ali korespondence med enim in drugim. Na primer tisti, ki pravi, naj naredi eno stvar, v praksi pa ga vidimo, da naredi nekaj povsem nasprotnega, to je neskladnost.
In tudi neskladnost je nekaj nelogičnega ali protislovnega.
