opredelitev zapuščenosti
Pojem opustitev se nanaša na dejanje puščanja ali zanemarjanja katerega koli elementa, osebe ali pravice, ki se šteje za posedovanje ali odgovornost drugega posameznika. Opustitev se lahko uporablja na pravnem področju ali v različnih prostorih in situacijah vsakdanjega življenja, pri čemer so nekatere možne opustitve resnejše od drugih.
Če je opustitev razumljena s pravnega vidika, se vedno nanaša na zanemarjanje ene osebe ali premoženja v rokah druge. V tem smislu zapuščanje pomeni, da lahko drug posameznik utrpi škodo zaradi takega dejanja opuščanja, zato je treba situacijo rešiti zakonito ali sodno. Ko govorimo o opuščanju na tem področju, se na splošno nanaša na opustitev, ki jo lahko starš stori s svojimi otroki, odgovorna oseba z osebo, za katero mora skrbeti (na primer učitelj s svojim učencem, zdravnik s svojim pacientom). Opustitev pa ni vedno fizična, marsikdaj moralna ali psihološka. Poleg tega je opustitev premoženja ali osebnega premoženja prav tako primer, ki ga je treba sodno rešiti, saj je treba začeti sodni postopek glede morebitnega prenosa tega premoženja na tretjo osebo.
V vsakem primeru lahko izraz opustitev uporabimo za nešteto situacij, v katerih pravno stališče ni pomembno. V tem smislu zapuščanje razumemo kot preprosto odstranjevanje elementov ali struktur misli, prepričanj ali občutkov, ki so bili prisotni do takrat. V tem smislu je opuščanje verskih prepričanj, ideologij ali občutkov do človeka pogost pojav za človeka in to ne pomeni nujno, da je storjeno kaznivo dejanje ali da je treba položaj razrešiti zakonito.
