definicija končnega niza

Jezik matematike nam omogoča razložiti in razumeti vse vrste resničnosti. Za poznavanje raznolikih elementov, ki nekaj sestavljajo, se običajno uporablja tako imenovana teorija množic. V tej teoriji se uporabljajo izrazi, kot so naslednji: univerzalni, prazen, podmnožica, neskončno ali končno množico.

Vse te koncepte je mogoče razumeti intuitivno in jih ni treba dokazovati.

Komplet je skupina raznolikih elementov, ki imajo nekatere skupne značilnosti, kot so množice figur, številk, sesalcev ali ljudi.

Za predstavitev vsebine niza lahko uporabimo zaprt krog, ki vsebuje vse elemente, integrirane v vsakem načinu kompleta.

Končni niz

Vse nize lahko razdelimo na dva odseka, končni in neskončni. Prvi so tisti, ki vsebujejo omejeno število predmetov, drugi pa tisti, ki imajo več elementov, ki jih ni mogoče prešteti. Kot je logično, so v vsakem končnem naboru elementi, ki ga tvorijo, popolnoma definirani.

Ko je množica končna, se uporablja izraz kardinalnost, saj je mogoče našteti vse elemente, ki so v njej integrirani. Če je torej niz A sestavljen iz petih elementov, je njegova kardinalnost 5.

Po drugi strani pa je mogoče vse elemente končnega niza sklicevati na dva načina:

1) se izvede s podaljšanjem, ko omenimo vse elemente enega za drugim (na primer omenimo vsako samoglasniško črko, ki je integrirana v nabor samoglasnikov) in

2) To se naredi z razumevanjem, ko je izražena splošna značilnost vseh elementov, ki sestavljajo sklop (na primer, če se sklicujem na vse samoglasnike španskega jezika, mislim na vsakega od njih, vendar jih ne omenjam posebej ).

Za poimenovanje elementa končnega nabora mora biti vsebina predmeta jasno znana

Tako lahko rečem, da pet samoglasnikov sestavlja ansambel, vendar ne bi mogel sestaviti ansambla s petimi najboljšimi opernimi pevci, saj je ideja o najboljšem subjektivna in zato ne bi bila veljavna.

Nekatere končne množice lahko razdelimo na manjše dele ali podskupine. Če za referenčno skupino vzamemo A, bi lahko govorili o podskupini B, ki jo tvorijo sesalci, ali podskupini C, ki jo tvorijo dvoživke.

Fotografije: Fotolia - Satika / Alexander Limbach


$config[zx-auto] not found$config[zx-overlay] not found