opredelitev heretika
Naša najpogostejša uporaba besede heretik je določiti tisti, ki predlaga ali ima mnenja, ki so v nasprotju z ortodoksijo ali vsemi idejami, ki se v danem družbenem kontekstu ali v tem, kar predlaga religija, štejejo za absolutne in nesporne.
V konkretnem primeru religije bo posameznik, ki kljub temu, da pripada neki religiji na praktičen način, jo v določenem pogledu dvomi, imenovan heretik, bodisi z izražanjem kritike bodisi z izpraševanjem nekaterih pravil, ki jih predlaga.
Ko je oseba del neke družbene skupine ali izpoveduje določeno versko prepričanje, se mora kot osnovni pogoj tega članstva zavezati, da bo spoštovala vse tiste ideje, dogme ali prepričanja, ki jih ima. Medtem ko se to ne zgodi, to pomeni, da oseba meni na način, ki je v nasprotju z nekaterimi postulati, potem bo za to situacijo izbran kot heretik.
Trenutno je to praksa, ki je bila na srečo v veliki meri pregnana, vendar se je v preteklosti izkazalo za zelo pogosto, da so bili tisti, ki so izpovedovali drugačno versko, družbeno ali politično idejo, kruto preganjani. Poleg tega so bila ta preganjanja ponavadi nasilna in so se lahko celo končala z umorom tistega ali tistih, ki so pokazali nasprotje predlaganemu ukazu. V najblažjih primerih so osebo izobčili, v najbolj zaročenih pa so jo v mnogih primerih mučili do smrti.
Če navedemo en primer v krščanski religiji, je bilo vsekakor običajno, da so bili tisti, ki so si drznili spregovoriti proti dogmam katoliške cerkve, preganjani in ubijani.
Eden najbolj razvpitih primerov v zgodovini katoliške cerkve, ki velja za krivoverstvo, je bil primer protestantizma, ko so se krščanske skupine v 16. stoletju ločile od katoliške cerkve, potem ko so odkrito kritizirale številne njene dogme.
Tudi tej besedi dajemo precej pogovorno uporabo v tistih primerih, ko želimo izraziti, da se človek obnaša popolnoma drzno in drzno. Ta otrok je heretik, ki svojih staršev ne more tako žaliti.
