opredelitev razvratnosti
Izraz "razvrat" se uporablja za tista vedenja in vedenja, ki se jim štejejo za nemoralna, ki ne spoštujejo zakonodaje in so usmerjena k takojšnjemu užitku, ne glede na posledice ali način, kako bo takšno ravnanje vplivalo na ostale člani društva. Pomembno je opozoriti, da čeprav razvrat deli nekatere elemente z idejo svobode, ima razvrat vsekakor negativni naboj, saj pomeni razvrat in nemoralo.
Licenčnost je skupna značilnost življenja v družbi. To je toliko, kolikor so družbe zapleteni pojavi, ki lahko nihajo med absolutnim nadzorom in avtoritarnostjo na eni strani ter popolno svobodo in razuzdanostjo na drugi strani. Ko se ravnotežje nagiba k slednjemu, se pojavi razuzdanost, razumljena kot skupek vedenj in načinov ravnanja, ki veljajo za nemoralna in neetična.
Pojem razuzdanosti je običajno v večji meri povezan s spolnim vedenjem in vedenjskimi vedenji. Primeri tega so lahko dokazovanje naklonjenosti ali spolne privlačnosti v javnih prostorih, pa tudi tistih, ki se odvijajo v zasebni sferi, vendar pomenijo "spremembo" parametrov, ki veljajo za običajne za spolne odnose (prakse kot celota, uporaba elementi nasilja itd.).
Razvratnost pa lahko razumemo tudi kot pomanjkanje spoštovanja zakonov, ki jih je vzpostavila družba. Pojavi, kot so kriminal, negotovost, prisotnost brezdomcev na javnih cestah itd., So verjetno tudi dejavniki razuzdanosti, v kateri se znajde družba. Tradicionalno ta izraz uporabljajo tisti družbeni sektorji, ki se kažejo kot konzervativni in tradicionalistični, spoštujejo zakon in pretirano strukturirani.
Foto: Fotolia - Vulkanov
