opredelitev zimskega solsticija
Solsticij gre za dogodek astronomske narave, ki označuje sezonske spremembe, ki zaznamujejo prihod zime in poletja. Zlasti je značilno, ker bodisi tisti, ki ustreza poletju ali zimi, bomo opazili opazno razliko med dnevom oziroma nočjo.
Torej obstajata dve solsticiji, ki se pojavita med letom, tisti, ki ustreza zimi, se zgodi med 21. in 22. decembrom in označuje začetek zime na severni polobli in poletja na južni polobli, medtem ko se poletni solsticij začne 21. ali 22. junija in pošlje začetek poletja na severni polobli in zimo na južni polobli.
Posledično se izkaže, da je zimski solsticij lnajdaljša noč v letu in najkrajši dan in kot protipostavka je za poletni solsticij značilno, da nam prinese najdaljši dan v letu in najkrajšo noč.
To se zgodi, ker se planet Zemlja vrti okoli sonca in lastne osi, medtem ko si jo moramo predstavljati kot ravno črto, ki gre od severnega pola do južnega pola in ni pravokotna, temveč ima kot 23,5 stopinj, zaradi katerega bo da se od marca do septembra nagiba k soncu, ki bo zaznamovalo različne letne čase.
Treba je opozoriti, da se človeška civilizacija že od antičnih časov zaveda teh dogodkov, imenovanih solsticiji, celo da so v njihovih imenih celo povzročili razvoj obredov in posebnih praznovanj.
V posebnem primeru Evrope obstaja veliko držav, ki praznujejo zimski solsticij, ker zaznamuje ponovno rojstvo sonca, saj bodo od tega dneva dnevi vedno daljši. Ena izmed najbolj razširjenih praks je bilo sežiganje hloda, pepel so hranili in na ta način naj bi odganjali prisotne zle duhove. Ta praksa se uporablja tudi za to, da polja pridelajo več pridelkov.
In na zahodnem delu zemlje praznujejo tudi zimski solsticij, predlaga pa se še ena dejavnost, ki zajema dolgo noč, ki jo ta solsticij predlaga, da bi odgnal zle duhove.
