opredelitev socialnih problemov
Človek običajno ni osamljen, ampak živi v družbi. Posledično delimo vse vrste izkušenj z drugimi. Na ta način določene težave prizadenejo velike dele prebivalstva in na nek način celotno prebivalstvo kot celoto. Te vrste težav so označene kot socialne težave.
Ne bi bilo mogoče sestaviti seznama vseh, pomemben vzorec pa bi lahko bil naslednji: brezposelnost, rasizem, ustrahovanje na delovnem mestu in v šoli, različne oblike diskriminacije, korupcija, onesnaževanje okolja ali nasilje v družini.
Splošni premisleki o konceptu družbenega problema
Osebni položaj nekoga ima lahko dve razsežnosti: individualno in kolektivno. Če torej mlad človek po zaključku študija ne najde službe, ga ta težava prizadene, hkrati pa je ta problem reprezentativen za to, kar se zgodi mnogim drugim mladim. V tem smislu imajo določene posamezne situacije kolektivni ali družbeni pomen.
V vsakem zgodovinskem trenutku obstaja vrsta družbenih problemov. Tako so težave, ki izhajajo iz globalizacije, edinstvene v sedanjosti. Vendar so nekatere resničnosti ostale skozi zgodovino in imajo brezčasno razsežnost (v nekaterih sektorjih je vedno obstajala stopnja revščine, odmerek ksenofobije ali izključitev nekaterih skupin iz različnih razlogov).
Napačno bi bilo razumeti, da je težava socialna, ker prizadene veliko število ljudi. Dejansko so s povsem numeričnega vidika določeni problemi manjšina (na primer ustrahovanje), vendar njegova nizka statistična pojavnost ne pomeni, da ni problematična in zaskrbljujoča situacija za celotno družbo.
Oznaka socialnega problema je odvisna od lestvice vrednot vsakega posameznika
Predstavljajmo si, da ima posameznik rad pasje boje. Njegov hobi se jim zdi zabaven in spodbuden. Po drugi strani pa lahko druga oseba meni, da je ta hobi simptom socialne težave, slabega ravnanja z živalmi. Ta preprost primer skuša ponazoriti idejo: nekaj dobi rang družbenega problema, če je vrednoteno z moralne perspektive, ki je projicirana onkraj posameznika.
Etično vrednotenje vsakega je usmerjeno v celotno družbo iz več razlogov:
1) vsi imamo kriterij, kaj je dobro in kaj slabo,
2) živimo v družbi in
3) V večji ali manjši meri ljudje občutijo empatijo do težav drugih.
Fotografije: Fotolia - Tatyana Gladskih / Africa Studio
