opredelitev melodije
Beseda melodija izhaja iz grškega izrazameloidija kar pomeni "peti". V našem jeziku se z besedo melodija označuje nabor zvokov, ki so na poseben način združeni ali združeni okoli cilja: zgraditi bolj zapleten in trajen zvok, ki je prijeten za človeško uho in v njem ustvarja neko vrsto reakcije. Melodijo lahko sestavlja le nekaj not, pa tudi neskončnost le-teh, v tem primeru moramo melodijo razumeti kot del glasbenih del.
Melodijo kot abstraktni element moramo nato razumeti kot niz nizkih ali visokih tonov, ki so urejeni na poseben način glede na namen skladatelja. Melodije lahko najdemo v vsakem vsakdanjem življenju, čeprav na splošno neurejena in nesmiselna zveza različnih zvokov (kot je ulica, polna avtomobilov, hup in drugih urbanih zvokov) ni razumljena kot melodija. Nasprotno, da bi bila melodija razumljena kot taka, mora prikazati določeno organiziranost in konstrukcijo, saj to dokazuje, da je melodija nastala na nek način in ne naključno.
Melodija je morda najpomembnejša pri katerem koli glasbenem delu, saj je to tisto, kar zvokom omogoča, da zvenijo celo v tonu (ne glede na slog glasbe) in da je končni zvok prijeten za poslušalca. Poleg tega je melodija tudi tisto, kar enkrat sproščenim zvokom omogoča, da najdejo kontinuiteto in tako je mogoče zgraditi nekaj veliko bolj zapletenega in zanimivega. Melodije je mogoče različno ponavljati v celotnem glasbenem delu, saj lahko na isti strukturi nastanejo majhne različice, ki pa se vedno začnejo z iste točke.
