definicija aktivizma
Beseda aktivizem se uporablja za označevanje dejanja, s katerim skupina ljudi protestira proti nečemu ali mu to podpira. Izraz izhaja iz ideje, da smo aktivni, torej ko smo mobilizirani in ukrepamo, da spremenimo. V primeru aktivizma vedno govorimo o organiziranih oblikah protestov ali trditvah, ki se lahko razlikujejo tako po njihovih zahtevah kot tudi po sredstvih, ki se uporabljajo za protest.
Družbeni ali politični aktivizem je razmeroma nov pojav v svetovni zgodovini, saj lahko rečemo, da je zavestno nastal v 19. stoletju s prvimi oblikami delovnega protesta. Ta aktivizem se razlikuje od drugih oblik protestov, kot so nemiri, saj pomeni določeno organizacijo, načrtovanje in določen cilj, ki ga je treba doseči, najsi gre zgolj za to, da situacijo ali nezadovoljstvo postane vidno, pa tudi za neposredno in takojšnjo preobrazbo resničnosti.
Danes je aktivizem v veliki meri povezan s političnimi, okoljskimi, socialnimi in kulturnimi protesti, pojav pa se je z razvojem globalizacije znatno poglobil. Globalizacija je spremenila družbo in svetovno kulturo ter okolje in obliko družbene udeležbe, za kar je sedanji aktivizem večkrat povezan s protesti proti globaliziranim načinom oblikovanja kulture, uničevanju naravnega prostora itd.
Obstaja veliko družbenih, političnih in kulturnih organizacij, ki se zanašajo na aktivizem kot glavno protestno metodo. Nekatere med njimi so znane nevladne organizacije (nevladne organizacije), ki so neodvisne od politike in si prizadevajo spremeniti resničnost v določenih prostorih, kot so okolje, pravice živali, pravice otrok, pravice žensk itd. Po drugi strani se politične stranke ter družbene in ljudske organizacije zatekajo k aktivizmu, da bi protestirale proti ukrepom, ki se jim zdijo neprimerni, ali zahtevale ukrepe, ki bi jih bilo treba uporabiti. V slednjem primeru je pogosteje najti bolj nasilne ali šokantne metode delovanja, ko gre za aktivizem.
