opredelitev abstraktnega mišljenja
Ta vnos je sestavljen iz dveh konceptov, miselnega in abstraktnega. Da bi razumeli njihov skupni pomen, moramo izhajati iz tega, kar pomeni vsak izmed njih. Misel je miselna dejavnost, iz katere razvijamo ideje. Ideje nam omogočajo reševanje problemov, odločanje ali podajanje mnenja. Na en način ni mogoče ustvariti misli. V tem smislu obstaja induktivno, deduktivno, analitično ali ustvarjalno mišljenje.
Po drugi strani pa abstraktnost izhaja iz glagola abstraer, kar pomeni, da nekaj vzamemo iz nečesa, ločimo nekaj od nečesa. To pomeni, da naš abstraktni um nekaj loči. Na ta način iz različnih modrih predmetov abstrahiramo ali dobimo idejo modre, iz različnih krožnih stvari abstrahiramo koncept kroga in iz prijaznega vedenja pridobimo idejo dobrote.
Temeljna ideja abstraktne misli iz filozofije in psihologije
Mentalni proces, s katerim pridobivamo ideje iz konkretnih stvari, je temeljna ideja abstraktne misli. Ta postopek je bil analiziran z dveh vidikov, filozofskega in psihološkega.
Filozofi, kot sta Platon in Aristotel, so razmišljali o abstraktni misli. Platon je pokazal, da matematika temelji na tej vrsti mišljenja, saj so matematični koncepti predelava intelekta, ki ga um pridobi sam brez potrebe po izkušnjah (matematične resnice ne zahtevajo empiričnega prikaza).
Za Aristotela abstraktno mišljenje temelji na miselni operaciji, s katero razum zajame bistvo nečesa
Razmišljanja o naravi abstraktne misli so se nadaljevala z empiričnimi pristopi (abstrakcija temelji na opazovanju realnosti) ali z racionalističnimi pristopi (sposobnost abstrakcije je mentalna sposobnost, neodvisna od izkušenj).
Z vidika psihologije je abstraktno mišljenje rezultat mentalnega razvoja posameznikov. Približno od 11. leta se ljudje ukvarjajo z abstraktnim razmišljanjem ali sklepanjem. Nekateri tokovi psihologije menijo, da je ključ do abstraktne misli v vlogi jezika, drugi pa trdijo, da je temeljni element nevronska aktivnost.
Praktična dimenzija abstraktnega mišljenja
Poznavanje abstraktne misli je poleg filozofskih ali psiholoških teorij povezano z zelo konkretnimi vprašanji. Tako lahko z določenimi testi ali psihotehničnimi testi ugotovimo, ali ima otrok natančno abstraktno obrazložitev ali potrebuje kakšno okrepitev.
Vaje z abstraktnim sklepanjem se uporabljajo tudi za aktiviranje uma v primeru možganskih nesreč ali za upočasnitev duševnega poslabšanja. Abstraktno razmišljanje je prisotno v vseh vrstah situacij (ko miselno izračunamo popust, kadar želimo nekaj opredeliti ali ko skušamo rešiti križanko).
Fotografije: iStock - PeopleImages / gradyreese
