theclickinggeneration.com

Beseda vedeti v našem jeziku ga pogosto uporabljamo za označevanje modrost, znanje, ki ga ima nekdo pri nekem predmetu, temi ali znanosti.

Znanje in modrost, ki jih ima človek o neki temi ali temi

“Njegovo znanje nima meja.”

Ko nekdo nekaj ve, torej se je naučil znanja, bo lahko sprejel pravilne in koristne odločitve, ki bi bile brez tega znanja praktično nemogoče.

Človeška sposobnost z veliko vrednostjo

Nedvomno je znanje notranja značilnost človeške rase, ki se je lotila z različnih vidikov fizične in družbene znanosti.

Zagotavljanje znanja ima v naši družbi zelo pomembno vrednost, kajti ravno oni bodo lahko odprli vrata v boljšo prihodnost; znanje, kot smo rekli, nas popelje iz nevednosti, hkrati pa nam omogoči zadovoljivo reševanje problemov.

Oseba lahko znanje, torej znanje o nečem, doseže s svojimi izkušnjami, torej iz stika s tem, kar je znano, s prejeto izobrazbo, torej z učenjem pridobi, da mu nekdo daje praktično in teoretično znanje o temo ali resničnost.

Treba je opozoriti, da živa bitja pridobivajo znanje in znanje o našem okolju s svojimi sposobnostmi, kot so: vegetativno, občutljivo in racionalno.

Medtem v ljudeh racionalna sposobnost proizvaja znanje s koncepti, tako da je jezik sposoben preživetja in tudi zavest o tem, kaj je res.

Omeniti velja, da je to znanje s pomočjo konceptov sposobno za razumevanje le moških.

Zdaj nam izkušnje človeku tudi dajo znanje in znanje, čeprav je to precej subjektivno znanje tistega, ki izkušnjo ponuja.

V vsakem primeru bo veljalo za tistega, ki ga živi.

Glavna razlika pri znanju po konceptih, ki smo jih omenili zgoraj, je, da so pojmi, ki so nepomembni, torej neodvisni od izkušenj, sami po sebi očitna informacija.

Viri znanja

Znanje se bo vedno razvijalo v kontekstu, na primer pri kulturi določene družbe in lahko prihaja iz različnih virov: intuicija (znanje, ki pride do nas takoj ob stiku s predmetom), izkušnje (znanje izhaja iz izkušenj, skozi katere gre), tradicijo (znanje se prenaša iz generacije v generacijo), oblasti (kadar znanje izhaja iz referenčnega vira v političnih, moralnih, znanstvenih zadevah) in znanosti (niz racionalnih, resničnih in možnih znanj, ki se pridobijo na metodičen način).

Znanje je stalna dejavnost in lastno delovanje posameznikov, zato ves čas absorbiramo in obdelujemo informacije, ki jih pridobimo iz okolice.

Zajemanje znanja bo vključevalo različne zapletene kognitivne procese, kot so: zaznavanje, zaznavanje, konceptualizacija, jezik, komunikacija, dedukcija, povezovanje, med drugim.

Epistemologija je disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem znanja

Za epistemologija To je preučevanje znanja, saj se z njim natančno ukvarja veja filozofije.

Ta znanost je ločitev od filozofije in je zato predmet znanja, že od tisočletij, prisoten in zaseda človeka in filozofijo.

Ravno klasični in najbolj priljubljeni filozofi so se še posebej ukvarjali z razlago in analizo, kakšen je proces spoznavanja moških.

Znanje za Platona in Aristotela

Torej sta se dve filozofiji, kot sta Platon in Aristotel, lotili tega vprašanja iz svojih prepričanj.

Platon je govoril o idealnem svetu, ki so ga predstavljale ideje in ki domneva resnično in resnično, medtem ko je drugi svet, smiseln, prikaz tiste realnosti, ki nikakor ne domneva avtentičnega, temveč ravno nasprotno.

Aristotel pa ločuje bistvo, snovi in ​​nesreče ter predlaga bolj realistično vizijo znanja.

Sčasoma so drugi filozofi napredovali v razmišljanjih, kot je Immanuel Kant, ki bo govoril o stopnjah v aparatu spoznavanja človeka.

Nasprotujoči si koncept je nevednost, kar pomeni odsotnost znanja o vprašanju, predmetu ali znanosti.

Druge uporabe

In tudi beseda know se v našem jeziku pogosto uporablja za sklicevanje na različna vprašanja ali situacije, kot so: imeti novice ali gotovosti o nečem, biti specializiran za neko temo, imeti spretnost, kot sinonim odstopa, imeti zvit, okus, ki ga nekaj pokaže, ko je ena stvar podobna drugi, nas na nekaj spomni.