opredelitev dialoga
Koncept dialoga je tak, ki vedno pomeni pogovor ali diskurzivno izmenjavo med vsaj dvema interakcijskima posameznikoma. Izraz iz grščine je izraz dialog povezan z diskurzivnim občutkom, saj izraža prisotnost komunikacije, ki je v večini primerov ustna, vendar jo je mogoče razviti tudi z drugimi sredstvi ali kanali. Poleg tega je dialog tudi oblika pisanja, pri kateri se razkrije eksplicitna izmenjava idej med dvema ali več stranmi, ki se uporablja zlasti v gledaliških slogih.
Prisotnost dialoga v literarnih zvrsteh je prisotna že od nekdaj, o njih že obstajajo zapisi v dokumentih, ki so nam jih zapuščali stari Sumerci. Kasneje je dialog postal še posebej pomemben v grški kulturi, zlasti s Sokratom in njegovimi govori, v katerih je avtor imel zanimive in neskončne diskurzivne izmenjave z različnimi vrstami občinstva.
Dandanes nas beseda vedno znova pomisli na obstoj elementov, kot so strpnost, spoštovanje drugih oblik mišljenja, zavzetost in dobra nagnjenost, ne pa diskurzivni in dialektični elementi, kot je bilo danes. Na ta način se uporablja predvsem na področju mednarodne politike, v kateri morajo različne države iz dneva v dan delati prostore za razumevanje, strpnost in kompromise nad in nad razlikami.
Običajno mora dialog, ne glede na okolje, v katerem poteka, imeti udeležence odprte za strpnost in spoštovanje stališča drugega člana. Dialog ne sme vključevati monologov ali enostranskih govorov ali elementov vsiljevanja enega stališča drugemu. Za dialog mora biti v osnovi značilna nenehna razprava in izmenjava stališč, da bi našli skupni cilj.