opredelitev urbane kulture
Koncept, o katerem bomo razpravljali spodaj, je tesno povezan s kontekstom kulture.
Oblika izražanja, ki jo kažejo člani skupnosti
Na primer, kultura označuje Nabor načinov življenja in načinov uporabe ter običajev, ki prevladujejo v določenem obdobju in znotraj neke družbene skupine, če poenostavimo, govori o različnih načinih, na katere se določena skupnost izraža, nato, kako govorijo in kako se oblačijo, kaj počnejo, kako se obnašajo, so med drugim elementi, ki so značilni za kulturo.
Po drugi strani beseda mestni določa tisto, kar pripada mestu ali je povezano z mestom, z življenjem v mestu.
Če torej združimo obe referenci in ju združimo v koncept, ugotovimo, da urbano kulturo sestavlja način izražanja, ki ga predstavijo posamezniki, ki se razvijajo v določenem mestu.
Umetnost, glasba, oblačila in način življenja, ki ga bodo ljudje, ki živijo v tej ali oni mestni predstavi, bodo izrazi urbane kulture.
Zdaj ima pri vsem tem fizična oblika mesta temeljno vlogo in neposreden odnos do urbane kulture, ki se bo razvila.
Takrat je treba opozoriti, da mestno kulturo ljudje izberejo, razmejijo glede na način življenja, kontekst, v katerem rastejo in se razvijajo, je na primer precej svoboden in nikakor ni kontaminiran s tem, kar misli ali vzpostavlja vlado dneva ali vplivne številke
Kultura je nalezljiva z dobrimi in slabimi ...
Poleg tega v urbani kulturi ne moremo razmišljati o posameznih vedenjih, ki vplivajo na kolektiv in so na koncu nalezljiva, torej stališča ali dejanja, ki se razvijajo individualno, vendar večina ponavlja in ponavlja.
V to skupino vedenj lahko vključimo pozitivna in negativna vedenja.
Slednje očitno katastrofalno vplivajo na napredek in na upoštevanje kulture te družbe in jih je mogoče celo šteti za nizko kulturo, če se v večini širijo negativni običaji.
Na primer umazanija na javni cesti, ki ni plod pomanjkanja čistoče s strani javnega higienskega območja v zadevnem mestu, ampak neodgovornih ravnanj v tem smislu prebivalcev, ki zavržejo papirje in kakršne koli druge odpadki sredi ulice in ne v košare, namenjene temu.
Nedvomno se bomo v mestu, ko bomo vedeli, da večina opazuje to vedenje, soočili s kulturnim problemom, ki ni več povezan z eno samo nedolžno ali umazano osebo, temveč s podjetniškim dejanjem, ki negativno vpliva na vsakega smisel in raven v tej družbi, v spoštovanju do drugih, do skupnih prostorov, da ne omenjamo planeta, ki trpi s tako neupoštevanjem.
V drugi smeri je neizogibno vprašanje tega vprašanja velika fizična razširitev, ki jo predlagajo velika mesta in ki naj bi spodbujala povezave med ljudmi veliko manj neposredne, če jih primerjamo s podeželsko kulturo podeželja, kjer skoraj vse prebivalci se poznajo, pozdravljajo, to pomeni, da bolj redno komunicirajo.
Vsekakor pa to ne pomeni, da mesto tka tudi močne vezi med najrazličnejšimi elementi in na koncu ustvarja izrazne elemente, ki imajo veliko skupnih značilnosti.
Mestna plemena: manjšinske skupine, ki se srečujejo v mestih, da bi si delile enake interese
Tudi v urbani kulturi se pojavljajo tako imenovana urbana plemena, ki so manjšinske skupine znotraj makro kulture, ki jih sestavljajo posamezniki, ki se med drugim odzivajo na enake interese, okuse, ideje, glede glasbe, oblačil, politične ideologije, med drugim veliko drugih.
Cilj teh ljudi s skupnimi interesi, ki se ne kombinirajo z interesi večine, je ponavadi združiti se in jih skupaj uživati in celo običajno izberejo javne prostore za sestanke, v katerih se redno sestajajo, da se izrazijo, izmenjajo ideje in vrsta predloga, s katerim je povezan, je skupni interes.
