definicija uglaševanja
Izraz uglaševanje ima različen pomen: na področju medčloveških odnosov, sistemske komunikacije in glasbene sfere.
Govori se o harmoniji med dvema ali več ljudmi, kadar je med njima dober odnos ali pa imata kakšno naključje. Tako sta šef in podrejeni dobro usklajena, če sta njuna delovna razmerja harmonična in med njima obstaja dobro razumevanje, saj se zlahka dogovorita in je njihov način delovanja združljiv. Kadar se to ne zgodi, lahko govorimo o nezdružljivosti.
Sprejemnik v medijih
V kontekstu komunikacijskih sistemov govorimo o uglaševanju, ko je sprejemnik aktiviran. Na primer radijski sprejemnik, ki je del zvočnega sistema, ki se poveže z ojačevalnikom. Sprejemniki se uporabljajo za gledanje televizijskih kanalov in omogočajo, da se analogni sistem prilagodi drugemu signalu, na primer DTT. Na ta način se dva različna sistema združita, ker med njima obstaja harmonija.
Uglaševanje z glasbene perspektive je zvočni del, ki je del naslova radijskega ali televizijskega programa. Gre za zelo kratek glasbeni del, ponavadi dolg nekaj sekund, namenjen napovedi programa. Na ta način je mogoče pritegniti pozornost gledalca ali poslušalca.
Glasbeno uglaševanje kot komunikacijska strategija
Strokovnjaki za radijsko ali televizijsko komunikacijo pripisujejo program velik pomen. Lahko bi rekli, da je ta glasbeni del del njihove blagovne znamke, zato bi bil eden od njihovih značilnosti.
Vsak program ima vsebinsko modalnost in določen ritem, uglasitev pa se mora povezati s temi osnovnimi elementi. Zamislimo si televizijsko oddajo, posvečeno skrivnosti. V tem primeru mora uglaševanje misel skrivnosti sporočiti z zvokom. Zato bi uglasitev morala predlagati vsebino.
3 vrste nastavitev
V tehničnem smislu je uglasitev programa lahko tri vrste: kot zavesa (fragment, ki ločuje različne vsebine), kot rafal (fragment je še posebej kratek in intenziven) ali glasbeni utrip (še krajši in običajno z ton navzgor). Uglasitev poseže v dinamiko programa, njegova glavna naloga pa mu je dati ritem in živahnost.
