kaj je svoboda čaščenja »definicija in koncept
Znana tudi kot verska svoboda, velja za temeljno pravico. Sestavljen je iz tega, da lahko izberemo katero koli vrsto verskega prepričanja, pa tudi možnost, da ne izberemo nobenega in se razglasimo za ateista ali agnostika.
Gre za priznanje, da je treba vsakega posameznika spoštovati zaradi njegovih verskih prepričanj in praks. To pomeni, da nikogar ne bi smeli prisiliti, da se odreče svojim prepričanjem ali postane žrtev neke vrste prisile v zvezi s tem.
Demokracija in svoboda čaščenja
Demokracija, kakršno razumemo danes, je razmeroma nedavna resničnost, saj je njen najbližji izvor v francoski revoluciji leta 1789. Ravno v tem zgodovinskem kontekstu je bila razglašena Deklaracija o človekovih in državljanskih pravicah. To besedilo poudarja temeljno idejo, svobodo. V tem smislu svobodo razumemo kot možnost, da naredimo vse, kar drugim ne škodi.
Očitno je to pojmovanje svobode mogoče projicirati na verska prepričanja.
Neupoštevanje verskih idej bi pomenilo nasprotovanje svobodi izražanja, ki je temeljni vidik vsakega demokratičnega političnega sistema. Treba je opozoriti, da demokracija temelji na enakopravnosti vseh posameznikov in hkrati na idejah pluralnosti in strpnosti. V tem smislu ne bi bilo pluralnosti ali strpnosti, če verskih prepričanj ne bi bilo mogoče izraziti javno s popolno svobodo.
Svoboda čaščenja je temeljna pravica, ki po vsem svetu še ni resničnost
V Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948, natančneje med 18. in 21. členom, je zapisano, da je treba spoštovati posameznikovo vero, naj bo v zasebni ali javni sferi. Prav tako je priznana pravica do spremembe vere.
Inkvizicija je stoletja preganjala vse tiste, ki so izvajali svoja verska prepričanja, ki so nasprotovala katolištvu. Kdor je verjel v nauke, ki jih Cerkev ni priznala, in jih izrazil zasebno ali javno, je veljal za heretika in je bil zanj lahko sodno obsojen in kaznovan (običajna kazen za herezijo je bila ekskomunikacija).
Sveta pisarna ali inkvizicija je svojo pot po Evropi začela v srednjem veku in končno dosegla Latinsko Ameriko
Če za referenco vzamemo zgodovino Mehike, jo zaznamujejo napeti odnosi med cerkvijo in državo (krizerska vojna med letoma 1926 in 1929 je jasen primer boja za oblast med religijo in politiko).
V današnjih zahodnih demokracijah svoboda čaščenja ni več problem, saj vsa ustavna besedila poudarjajo potrebo po spoštovanju katere koli verske doktrine. Zatiranje iz verskih razlogov pa je resničnost v državah, kot so Severna Koreja, Pakistan, Somalija, Afganistan, Sirija ali Sudan.
Ocenjuje se, da je po vsem svetu preganjanih več kot 200 milijonov kristjanov.
Foto: Fotolia - nikiteev
