opredelitev delitve dela
Pri nakupu katerega koli izdelka za našo porabo je z njim povezana ideja: neposredno in posredno posredovanje številnih delavcev. Če torej kupimo nogometno žogo, vemo, da je za njo povezana vrsta produktivnih dejavnosti. Koščke, ki sestavljajo procese in dejavnosti, lahko izrazimo z idejo: delitev dela.
V primitivnih človeških skupnostih je že obstajalo osnovno pojmovanje delitve dela
Moški so se lovili in lovili ribe ter izdelovali orodja in branili svojo skupnost pred agresorji. Hkrati so ženske opravljale še druge naloge: vzgojo otrok, nabiranje sadja in izdelavo pripomočkov za vsakdanje življenje.
Delitev dela v kapitalističnem sistemu
Teoretiki kapitalističnega sistema, na primer Adam Smith v osemnajstem stoletju, so trdili, da je ključ do razvoja bogastva v narodu delitev dela. Ta del predvideva specializacijo delavcev za zelo specifične naloge. S tem produktivnim modelom, značilnim za kapitalizem, se opusti obrtna dejavnost, v kateri je bil proizvajalec odgovoren za več nalog.
Delitev dela v marksistični filozofiji
Karl Marx je trdil, da delitev katere koli delovne dejavnosti neizogibno vodi do neenake razdelitve bogastva. Medtem ko so nekateri lastniki proizvodnih sredstev (kapitalisti), drugi postanejo podrejeni in usklajeni posamezniki (delavci).
Po drugi strani pa na koncu delitve dela na koncu ustvarijo diferencirane družbene sloje. Ta okoliščina je temelj tistega, kar je Marx poimenoval razredni boj, torej zgodovinsko soočenje zatiralcev in zatiranih.
Za Marxa je ta položaj nepošten in ga mora premagati komunistični sistem, v katerem ni zasebne lastnine in proizvodna sredstva pripadajo skupnosti.
Delitev dela pri Emilu Durkheimu
Ta francoski sociolog iz 19. stoletja je predlagal delitev dela, ki temelji na odnosih med posameznikom in skupnostjo, v kateri živi. To razmerje ima dve ravni:
1) solidarnost v primitivnih družbah, ki temelji na medsebojni podpori med posamezniki, ki tvorijo skupnost in
2) solidarnost v zapletenih družbah, v katerih ima vsak posameznik posebno funkcijo v splošnem okviru velike družbene mreže.
Fotografije: Fotolia. pavel_shishkin / vivali
