opredelitev altruizma
Altruizem, ki ga razumemo kot eno najbolj občudovanja vrednih lastnosti človeka, je sposobnost nesebičnega delovanja v korist drugih, ki morda potrebujejo pomoč ali so v slabših razmerah. Altruizem velja za neločljivo stanje človeka, saj se, ko živi v družbi, poveže z drugimi posamezniki in razvije vse vrste občutkov sočutja, empatije in ljubezni, ki ga vodijo k temu, da deluje nezainteresirano in sočutno.
Beseda altruizem izvira iz stare francoske besede, altruizem, kar pomeni, da se posvetite tistim, ki jih potrebujejo. Natančneje "altrui" iz francoščine, manifestira "iz drugega"
Splošni profil altruističnega posameznika
Gre za nekoga, ki misli na druge in ne samo nase. Zato je oseba z empatijo in je običajno pripravljen pomagati tistim, ki jo potrebujejo.
Praviloma deluje nezainteresirano, torej brez iskanja koristi v zameno za svoje radodarno dejanje. Zelo verjetno je, da altruistična oseba deluje iz ljubezni do drugih ali zaradi neke vrste moralnih prepričanj ali vrednot.
Altruizem v večini primerov pomeni delovanje v korist drugega, tudi če je rezultat tega dejanja lahko škodljiv ali škodljiv za osebo, ki ga je izvedla. V tem smislu so altruistična vedenja, ki jih kažejo ljudje in druga živa bitja, v nasprotju z darvinistično teorijo o preživetju najsposobnejših, saj pomeni popolno predajo, kljub poznavanju možnosti smrti ali izumrtja.
Primeri iz vsakdanjega življenja
Učenec, ki pomaga sošolcem pri domačih nalogah, je jasen primer altruistične osebe.
Enako se zgodi s tistimi, ki nesebično in prostovoljno sodelujejo z družbenimi subjekti.
Misijonarji, ki delajo z zatiranimi ljudmi in so v hudih okoliščinah, so nedvomno altruistični.
Altruizem je eden izmed elementov, ki ga najbolj slavijo vse tradicionalne religije, zlasti krščanstvo, judovstvo, islam, budizem in hinduizem. Za vse njih je človek plemenito bitje, ustvarjeno po podobnosti svojega boga, zato deluje naravno v korist tistih, ki ga najbolj potrebujejo. V primeru krščanstva je najočitnejši in najbolj znan primer altruizma izročitev Jezusa v žrtvovanje z namenom rešiti človeštvo pred grehom.
Smo altruistični ali sebični?
Na to vprašanje ni dokončnega odgovora. Če upoštevamo, da se vsa živa bitja borijo za svoje preživetje, smo ljudje sebični. Očitno pa je, da se nekatera vedenja oddaljujejo od boja za lastno preživetje in se osredotočajo na koristi drugih.
Altruizem ima paradoksalno komponento, saj lahko nezainteresirano delovanje skriva odmerek sebičnosti. Če torej svojemu sosedu pomagam pri selitvi, lahko mislim, da bom v zameno dobil določeno ugodnost (na primer, ko jo bom potreboval, ga bom lahko prosil za uslugo ali pa se bom preprosto počutil dobro mu pomagala).
Obstajajo številna stališča, ki običajno spremljajo altruizem in so povezana z vedenjem, ki velja za etično in moralno. Med temi stališči moramo omeniti sočutje, ljubezen do drugih, empatijo, solidarnost itd. Na enak način obstajajo tudi odnosi in načini ravnanja, ki nasprotujejo altruizmu in nekateri izmed njih so lahko sebičnost, individualizem in iskanje samozadovoljstva ne glede na potrebe drugih.
V kraljestvu živali
Altruizem obstaja tudi med živalmi. V tem smislu je delfin žival z nezainteresiranim vedenjem, saj pomaga svojim vrstam, ko jih napadejo ali so v nevarnosti. Nekateri plazilci ustvarjajo zadružne strukture za zaščito svojega naravnega prostora. Velikodušen odnos je viden tudi v vedenju slonov in goril. Nekateri netopirji izpuščajo kri svojega plena, da jo ponudijo drugim osebam, ki nimajo hrane.
Zgornji primeri kažejo, da imajo živali občutke empatije do drugih pripadnikov iste vrste. Pri psih je njihova stopnja empatije lahko osredotočena na človeška bitja, saj so sposobni žrtvovati svoja življenja, da bi pomagali svojim gospodarjem, če so v nevarnosti.
