opredelitev pridige
Ukor, katerega poslanstvo je poučevanje
Pridiga je izraz, ki je v našem jeziku v splošni rabi in se uporablja za označevanje tistega dolgega in ponavljajočega se grajanja, ki ga oseba običajno izreče drugemu, ker ni upošteval neke dejavnosti ali obveznosti, ki jo je prevzel ali je bila obveznost. Starš, ki odkrije, da njegov sin ni hodil na pouk v šoli, ker je pobegnil, je po tem, ko je zvedel za to, otroku pridigal, da ne bo ponovil tistega dejanja, ki se ne ujema, in tudi z vzgojo.
Ker ima pridiga nekako nalogo, da nekoga pouči o nekem vprašanju ali da ga razume, da nekaj, kar je storil, ni prav in naj se temu izogiba.
Pridigaj Božji nauk v religiji
Po drugi strani pa ima koncept v verski sferi ponavljajočo se uporabo, povezano s sklicevanjem, ki je pravkar označeno kot poučevanje, saj je v religiji pridiga govor, ki ga ima duhovnik pri maši ali ki izhaja iz neke molitve evangelij in da ima poslanstvo oznanjevati nekaj nauka o Bogu ali o tem, kako naj se dobri zvesti obnašajo v življenju.
Skoraj v vseh religijah najdemo pridige, katerih edino poslanstvo je spodbujanje nekega vedenja pri verniku in kot protipostavka temu, da se zoperstavi nekaterim drugim, ki je popolnoma v nasprotju s tem, kar razglaša zadevna verska doktrina.
Spoštovanje in zavzetost za versko pridigo vernikov
Medtem bi morali biti verniki še posebej pozorni in spoštovani do duhovnika, ko pridiga. Se pravi, da je zelo pomemben trenutek glede religije in kot tak je, da jo morajo verniki spoštovati, jo pozorno poslušati in seveda nato ravnati v skladu s tem, kar predlaga. Če na primer govorite o velikodušnosti in ponižnosti, pomembnosti obeh lastnosti, jih mora zvesti sprejeti in ravnati v skladu z njimi.
V krščanski religiji je zelo dolga tradicija pridig, tudi Jezus je v času svojega življenja na zemlji znal razlagati nekatere nepozabne, na primer tisto, ki danes velja za molitev par excellence katolištva, takšen je primer Gospodova molitev.
