opredelitev kupole
Kupola je eden najpomembnejših delov arhitekture kot znanosti in kot umetnosti. Kupola se uporablja za zapiranje odprtega prostora in imajo običajno presenetljive oblike tako zunaj kot znotraj. Kupolo lahko glede na omenjeni umetniški slog zapremo v obliki stožca, čebule, krožne ali trikotne oblike. Gradnja in postavitev kupole je eden najpomembnejših trenutkov v stavbi, saj zahteva veliko nege in podrobnosti, da lahko ostane visoko in ne podleže.
Kupola je vedno polkrog, ne glede na to, kako se njen vrh konča (naj bo koničast, zaobljen itd.). Prve kupole ali primitivne oblike tega, kar danes poznamo kot kupole, so bile vedno narejene iz polkroga ali polkrožnega loka. V tem smislu je pri kupoli vedno pomembno, kako bo struktura ostala pokončna, ne da bi padla, saj kot polkrog ni napolnjena z materialom, ampak je prazna.
Kupole so bile vedno elementi velikega arhitekturnega olepševanja ne samo znotraj, ampak tudi zunaj. To je tako, ker so kupole na notranji in zunanji strani običajno okrašene na edinstven način, vedno pa imajo elemente, zaradi katerih izstopajo od ostalih konstrukcij. Poleg tega kupole običajno omogočajo prehod svetlobe skozi luknje ali okna, zato je izkušnja kupole vedno posebna. Hkrati omogočajo ustvarjanje unikatnih prostorov, saj se prostor v višini bolj odpira, ki bi ga sicer pokrival material in beton.
