opredelitev koordinacije
Pod koordinacijo razumemo dejanje usklajevanja, združevanja različnih elementov, da dobimo določen rezultat skupnega delovanja. Vsak posameznik ali objekt, ki v dani situaciji opravlja vlogo koordinatorja, ima za glavno nalogo načrtovanje, organiziranje in razvrščanje različnih nalog tistih, ki bodo del procesa, da bi ustvaril določene rezultate in posledično uspel v postavljeni cilji. Usklajevanje lahko poteka načrtno in prostovoljno, pa tudi nepričakovano in spontano glede na vsako specifično situacijo.
Sposobnost usklajevanja je vidna v mnogih pogledih človeškega življenja, pa tudi v naravi. Nedvomno si takšni izrazi predstavljajo predvsem poslovne in poklicne prostore, v katerih je izredno pomembno doseči ustrezno usklajenost med različnimi deli, ki sestavljajo ustanovo ali podjetje (na primer upravni del z računovodskim delom, umetniški del, oglaševanje, načrtovanje itd.) za doseganje zadovoljive uspešnosti.
Do koordinacije pa lahko pride v nešteto situacijah in prostorih, saj ima lahko različne vrste namenov, metodologij, virov in organizacijskih sistemov. Toliko, da lahko najdemo primere koordinacije, ko dve osebi skupaj napišeta govor, ko se srečata v lokalu, ko se odločita za sodelovanje v neki družbeni dejavnosti itd. To je zato, ker usklajevanje pomeni izvajanje stališč, nalog in dejavnosti tako, da je mogoče doseči skupen in koristen cilj za obe strani.
Poleg tega je usklajevanje vidno ne le na ravni posameznika, temveč tudi na družbeni ravni. V tem smislu je skupno delo in skupna organizacija projektov različnih vrst skoraj neločljivo pravilo družb. Ustvarjanje institucij in civilne družbe, razvoj delovnih načrtov in družbena organizacija so primeri človeške koordinacije.
Koordinacija mišic
Koordinacija mišic ali motorja, kot mu pravijo tudi, je koncept, ki se redno uporablja za upoštevanje sposobnosti skeletnih mišic našega telesa, da učinkovito sinhronizirajo sledenje določenim parametrom gibanja in poti.
Omeniti velja, da se gibi dogajajo učinkovito in z usklajenim krčenjem naših mišic in ostalih elementov, ki sestavljajo naše okončine.
Medtem je mali možgan zadolžen za uravnavanje informacij, ki prihajajo iz telesa. Usklajuje ga z dražljaji, ki prihajajo iz možganov, in to je tisto, kar nam ljudem omogoča natančne in fine gibe. Prav tako je mali možgan odgovoren za uravnavanje mišičnega tonusa.
Za določitev gibanja bomo vedno potrebovali mišično skupino, medtem ko mora predstaviti določeno hitrost in intenzivnost, da določimo to ali ono dejanje. Torej, najprej se jih bo treba naučiti in avtomatizirati, nato pa uravnavanje malih možganov.
Obstaja več vrst usklajevanja: splošna dinamika (omogoča hojo na vseh štirih), ročno oko (olajša metanje predmetov) in bimanual (omogoča tipkanje ali izvedbo glasbila).
Ne da bi to želeli spremeniti v vprašanje spola, je pomembno poudariti, da obstajajo razlike na ravni spolov glede koordinacije, ki jo kaže vsak spol. Tako ženske z večjo učinkovitostjo izstopajo pri ročnih in natančnih nalogah, medtem ko so moški bolj natančni pri prikazovanju motoričnih veščin, usmerjenih v tarčo, na primer metanje krogle ali prestrezanje izstrelka.
Pri koordinaciji mišic lahko najdemo različne patologije. Na primer, odstotek, ki se približa 10% šoloobveznih otrok, predstavlja motnje v razvoju njihove motorične koordinacije, ki jih nato pogosto opazimo, da se spotaknejo o lastna stopala, trčijo z drugimi in ne morejo držati predmetov ali nesigurno hodijo.
Obstaja tudi ataksija, ki je pogosta koordinacijska patologija, ki jo spremljajo zapleti pri hoji in ravnotežju. Običajno to povzroča neurejena gibanja in otežuje hitra gibanja.
Prav tako imajo ljudje z duševnimi boleznimi težave pri koordinaciji.
