opredelitev komunikacije
Izraz komunikacija v najširšem pomenu se nanaša na delovanje in rezultat komunikacije. Ko ljudje komunicirajo med seboj, si delimo težave, kar vodi do tega, da so njihove situacije skupne drugim in tistim, ki jih ima. Zato je komunikacija absolutno človeška dejavnost in del odnosa med ljudmi na katerem koli področju in v življenju.
Akcija komuniciranja z vrstniki, ki nam omogoča spoznavanje, pridobivanje informacij, izražanje in povezovanje
Če ne bi bilo zahvaljujoč komunikaciji, ne bi mogli vedeti, kaj nas obdaja, in tega tudi deliti z okoljem, a ker je to dejansko dejstvo in nam je na voljo, nam komunikacija olajša pridobivanje informacij, se izrazimo in navežemo na druge ljudi.
Kakšen je postopek in kateri elementi so vključeni?
Komunikacijski postopek vključuje oddajanje signalov, kot so zvoki, kretnje ali znaki, z edinim namenom, da sporočilo postane znano. Da bo prejemnik uspešno sporočil sporočilo in ga uspešno zaključil, mora biti sposoben dešifrirati in interpretirati zadevno sporočilo.
Medtem bo ta postopek skoraj vedno ustvaril a povratne informacije, ideja in vrnitev, ker ko pošiljatelj pošlje svoje sporočilo, se postopek obrne in prejemnik v času odgovora postane pošiljatelj, prvotni pošiljatelj pa je prejemnik komunikacijskega procesa.
Elementi, ki sestavljajo omenjeni komunikacijski postopek, so naslednji: Koda (sistem znakov in pravil v kombinaciji z namenom, da se kaj pozna), kanal (fizični medij, prek katerega se bodo informacije prenašale) in imenovani oddajnik (ki želi poslati sporočilo) in sprejemnik (oseba, na katero bo sporočilo naslovljeno).
Glavna težava, ki se lahko pojavi v komunikacijskem procesu, je tisto, kar je znano kot hrupa, motnja, ki bo otežila normalen razvoj sporočila. Nekateri pogosti zvoki pri komunikaciji se izkažejo za: izkrivljanje zvoka, napačno črkovanje ali disfonijo oddajnika.
Izkaže se, da je komunikacija pri ljudeh dejanje, ki ustreza psihični dejavnosti, ki izhaja iz misli, jezika in psihosocialnih odnosnih sposobnosti. Komunikacija, bodisi ustna ali ne, bo posameznikom omogočila, da vplivajo na odločitve drugih in tudi nanje.
Človeška komunikacija, vsestranska in zapletena
Po drugi strani pa moramo komunikacijo oblikovati v eno izmed osnovnih in najpomembnejših sposobnosti, ki jih ima človek kot družbeno bitje.
Večina živali komunicira na nek način, medtem ko je v človeku komunikacijski proces zelo visok vsestranskost in kompleksnost.
Vse živalske vrste komunicirajo, človeška komunikacija pa izstopa kot zagotovo prefinjena. Živali uporabljajo znake, v katerih prevladuje instinkt, opozarjajo na različne načine nevarnosti, prisotnost hrane, medtem ko ljudje razvijejo nabor znakov, ki imajo različne pomene.
Biologija je precej posegla, saj je razpolaganje s človeškimi možgani omogočilo, da razvija in obvlada jezik ter ima sposobnosti za razumevanje ostalih vrstnikov.
Glede na študije, opravljene v zvezi z jezikom, je bilo ugotovljeno, da vsi upoštevajo skupna pravila kljub svoji raznolikosti in da je to tisto, kar je genetsko pogojeno v človeku.
Odkar se je človek pojavil na svetu, je bila z njim prisotna tudi ustna komunikacija. Medtem se je pisanje pojavilo veliko kasneje in lahko rečemo, da je orodje, ki se je lahko razvilo zahvaljujoč evoluciji, ki jo je sčasoma doseglo. Pisanje bi lahko enačili z razvojem katere koli tehnologije danes.
Posledica pomena, ki ga ima komunikacija v življenju ljudi, je, da se nanjo lotevajo z različnih področij in disciplin ter tudi z različnih stališč. Takšno stanje je seveda prineslo pomembne zaključke in napredek na tem področju, na primer poglabljanje težav, ki se običajno pojavljajo v komunikaciji in ki lahko škodujejo razvoju različnih akcij in dejavnosti, ker nemogoče vzpostaviti učinkovito komunikacijo.
Zgornje vrstice se sklicujemo na nekatere od njih, zato je pomembno, da jih upoštevamo, da jih lahko popravimo in tako komuniciramo skladno.
