opredelitev poštenosti
Izraz poštenost izhaja iz latinskega probitas, kar pomeni dobrota in pokončnost uma ter je sinonim za čast. Lahko bi rekli, da poštenost temelji na spoštovanju zakona, družbenih norm in individualnega koncepta morale.
Poštenost se nanaša na dejstvo, ki kaže na integriteto, poštenost in pokončnost v vedenju. Tako vrednost poštenosti velja za vsakdanje življenje, delovno aktivnost in človeške odnose na splošno.
Upravna poštenost
Pri izvajanju javne funkcije se uporablja koncept upravne integritete. Če se torej nekdo pri opravljanju svojih nalog obnaša brezhibno, ravna po načelu poštenosti. Z drugimi besedami, gre za osebo, ki spoštuje zakon in deluje pošteno.
Poštenost javne funkcije ne temelji na interesu posameznika za izvajanje nekaterih funkcij, temveč na splošnem interesu in odnosu službe.
Na upravnem področju so bili sprejeti zakoni, ki jih navdihuje poštenost kot državljanska vrlina. Tovrstni zakoni so namenjeni spodbujanju preglednosti v javnem upravljanju in spodbujanju odgovornega vedenja ljudi z neko funkcijo v upravi. Za to so vzpostavljeni ustrezni nadzorni sistemi in postopki.
Poštenost kot kakovost je element, ki nam omogoča boj proti korupciji. Dejansko pošten posameznik, ki dela v upravi, ne more biti del korupcijske sheme.
Kaj lahko naredim za izboljšanje svoje poštenosti?
Na to vprašanje obstajajo različni odgovori. Prvič, ker nam naša individualna moralna razsežnost pove, kaj storiti. Drugič, ker nam častno vedenje omogoča, da se dobro počutimo sami. Tretjič, ker je spoštovanje pravil in zakonov način za izboljšanje sobivanja v celotni družbi.
Pomanjkanje poštenosti pri opravljanju dela
V delovnopravni zakonodaji je zasnovan koncept neprimernosti delavca. Sestavljen je iz nepoštenega opravljanja njihovih funkcij in v nasprotju s pogoji, določenimi v pogodbi o zaposlitvi.
Fotografije: Fotolia - samantonio / angryputos
