opredelitev hranjenja
Ko opisujemo koncept hrane, lahko rečemo, da je to postopek, s katerim živa bitja uživajo različne vrste hrane, da dobijo potrebna hranila za preživetje. Ta hranila so tista, ki se nato spremenijo v energijo in živemu organizmu zagotovijo vse elemente, ki jih potrebuje za življenje. Hrana je torej ena najpomembnejših dejavnosti in procesov živih bitij, saj je neposredno povezana s preživetjem.
Hranjenje je vedno prostovoljno dejanje in se običajno izvaja kot odziv na fiziološko ali biološko potrebo po vključitvi novih hranil in energije za pravilno delovanje. Vrste hrane se lahko razlikujejo glede na vrsto živega bitja, o kateri govorimo. V tem smislu moramo omeniti hrano rastlinojede (tista, ki jo vzdržujejo samo rastline), hrana mesojede (ki uporablja samo meso drugih živali) in nazadnje hrano vsejed (Kombinacija prejšnjih dveh in značilnost človeka).
Medtem ko se zelenjava in živali zatekajo k hrani kot preprosti fiziološki potrebi, ki skuša zadovoljiti osnovne potrebe po preživetju, so ljudje prehranjevalni proces že od nekdaj spremenili v družbeno situacijo, v kateri so poleg uživanja želenih izdelkov in koristnih izkušenj in situacije delijo tudi z vrstniki. V ta namen so ljudje razvili ne samo instrumente, ki jim omogočajo lažje pridobivanje hrane, temveč tudi prostore in prakse, posebej zasnovane za hrano, ki danes lahko najdejo različne vrste hrane glede na posamezne potrebe.
Za dobro prehrano za ljudi velja tista, ki primerno kombinira vsa različna živila, ki jih najdemo v naravi. Prehranska piramida je v tem smislu dobra metoda za ugotavljanje, katere vrste hrane naj zavzamejo večje mesto v prehrani vsakega posameznika in katere manj. Človeška prehrana je v mnogih primerih povezana s čustvenostjo, zato se lahko zlahka razvijejo zdravstvene težave, povezane s tem vprašanjem, na primer motnje hranjenja, debelost, diabetes, podhranjenost in druge težave, ki niso le posledica bioloških dejavnikov.
Spodbujati zdravo in organizirano prehrano že v zgodnjih letih
Dobra prehrana in uravnotežena prehrana sta dve temeljni vprašanji otrokovega zdravega odraščanja, zato je bistvenega pomena, da socializatorji, šola, starši poskrbijo za promocijo najmanjših zdravih navad v smislu prehrane in jih seveda odsvetujejo ki niso niti najmanj.
Med najbolj funkcionalnimi strategijami za dosego tega so: vzpostavitev rednega urnika vnosa vsakega obroka, postrežba raznolikih in zdravih živil, zgled pri zdravi prehrani, odvračanje od bojev, ki se osredotočajo na hrano, spodbujanje otrok k sodelovanju v procesu priprave ali izbire hrane, pri čemer vedno sledite smernicam uravnotežene in zdrave prehrane.
Drugo bistveno vprašanje je promocija družinske hrane, to je, da celotna družina sedi skupaj in uživa enaka živila. To je tudi dober način za krepitev vezi med člani in nadzor nad tem, kaj otroci jedo.
Tipične motnje hranjenja
Med zdravstvenimi težavami, povezanimi s slabo prehrano, izstopajo: debelost, bulimija in anoreksija.
Debelost gre za kronično bolezen, za katero je značilno kopičenje maščob v telesu. Med tem pa je med vzroki zanjo izpostavljena nagnjenost k uživanju hrane, bogate z nasičenimi maščobami, to pomeni, da se v telo vnese večja količina kalorij, kot jo potrebuje in je sposobna sintetizirati. Tudi tej težnji se običajno doda sedeče življenje, zato imata obe vprašanji zagotovo nevarno kombinacijo za zdravje.
Po drugi strani pa anoreksija in bulimija so glavne motnje hranjenja, ki jih lahko trpijo ljudje. Omeniti velja, da imajo pomembno psihično komponento.
V primeru anoreksije bolnik poje zelo malo ali pa ne jedo neposredno, ker je videti prekomerno telesno težo, čeprav je največkrat nima.
Za bulimijo je značilno, da v kratkem času zaužijemo veliko kalorij, bogatih z živili, nato pa se zaradi krivde, ki jo povzroča, odločijo, da jih izločijo iz telesa, ki povzročajo bruhanje.
Obe bolezni lahko zdravimo s psihoterapijo, ki je v skladu s primerom.
Medtem ko je debelost mogoče zdraviti z uravnoteženo prehrano, ki jo vodi zdravnik specialist, s telesno aktivnostjo in seveda izogibanjem pretiranemu uživanju živil, bogatih z maščobami.
