opredelitev napotitve
Izraz remisija se lahko nanaša na več pomenov, ki se razlikujejo glede na to, kako se uporabljajo. V prvem smislu je beseda napotitev povezana z idejo napotitve, zato je napotitev dejanje, s katerim se sklicuje na nekaj že obstoječega ali prejšnjega, na primer, ko oseba piše in daje napotitev v it. na že obstoječe delo (v tem primeru bi bil sklic kot citat ali parafraza). Toda po drugi strani lahko odpust razumemo tudi kot odpuščanje dolga, ki nas pripelje na pravno in pravno področje, na katerem izraz dobi povsem drugačen pomen.
Posredovanje v prvem pomenu je zelo pogosto dejanje, ki ga lahko opravi vsak, ki piše. Na ta način napotitev posamezniku omogoča, da upošteva stvari ali besedila, ki so že bila napisana, da poveže ali poveže svoje povedovanje z napisanim. Kadar koli govorimo o napotitvi, opozarjamo, na koga se sklicuje.
V drugem pomenu besede remisija najdemo drugi pomen povsem drugačen. Odpust v sodnem ali pravnem smislu ni niti bolj niti manj kot dejanje, s katerim oseba ali institucija odpusti dolg drugi osebi ali instituciji. Ta dolg je lahko kapitalski, pa tudi katere koli druge vrste, ugotovljen iz bolj ali manj izrecne pogodbe med obema stranema. Napotitev je lahko za pomoč dolžniku, čeprav je včasih to uslugo mogoče zaračunati z dolgoročnimi obrestmi. Odpust ali odpustitev dolga je lahko popolna ali delna, lahko pa je tudi prostovoljna ali oporočna (to pomeni, ko ena od obeh strank umre in s tem preprostim dejanjem dolg, ki ga je imela ena od drugih, znaša ukinjena).
Odpust kot odpuščanje dolgov je danes v mednarodnem smislu zelo dobro znan, saj obstaja več držav, ki prosijo za razveljavitev svojih zunanjih dolgov do mednarodnih fiskalnih organizacij, kot je MDS, da bi izvedle urejeno in svobodno prilagoditev gospodarstva.
