opredelitev materializma
Materializem je tok filozofije, ki nastane strogo in izključno kot protipostavka drugemu, imenovanem idealizem, da odgovori na tisto temeljno vprašanje filozofije o tem, kaj je najprej: misel ali material.
Potem in kot je že razvidno iz imena, ki mu je bilo pripisano, materializem daje absolutno prednost materialnemu svetu, saj bo material vedno pred mislimi.
Materializem ali tisti, ki stavijo na materialistično pojmovanje sveta, menijo, da je vesolje materialno, torej obstaja zunaj in neodvisno od zavesti, ki to misli, in zavest in misel so le lastnosti tega v visokem stanju. Poleg tega spodbuja, da materija ni nastala iz nič, da bo zagotovo obstajala tudi v večnosti in da bo mogoče poznati svet in njegove zakonitosti.
Čeprav mnogi verjamejo drugače, ker tega ne vedo, materializem ni vprašanje, ki bi začelo skrbeti in pritegniti pozornost filozofov zlate dobe Grčije, toda egiptovska in babilonska kultura v začetku drugega tisočletja je že verjela podpiral materialni izvor številnih naravnih pojavov.
Medtem in že v antični Grčiji, kjer je bilo vprašanje široko obravnavano, bo mislec Demokrit tisti, ki je zadevo še poglobil in razglasil atomistično teorijo o strukturi snovi. Po Demokritu je glavno načelo sveta vakuum in atomi, ki se v njem gibljejo, najdejo in tvorijo različna telesa in dušo človeka, ki izgine, ko telo umre.
Po drugi strani pa imamo hkrati tudi Aristotela, ki je, čeprav manj zavzet kot Demokrit, promoviral tudi materializem, saj so vse stvari imele v osnovi surovino, čeprav je po njegovem mnenju za to značilna neoblika in odločnost.
