opredelitev razvodja
Kotlina se razume kot tista depresija ali geografska oblika, zaradi katere ozemlje izgublja višino, ko se približuje morski gladini. Hidrografske kotline so tiste, zaradi katerih se voda, ki prihaja iz gora ali otoplitve, spušča skozi depresijo, dokler ne pride do morja. V nekaterih primerih porečje morda ne doseže morske gladine, če gre za dolino, ki jo obdajajo gore, v tem primeru pa bo vodonosnik laguna ali jezero.
Povodja lahko razdelimo na dve glavni vrsti: endorejske kotline, tiste, ki ne dosežejo morja, zaradi česar nastanejo stoječi vodni sistemi (kot so jezera ali lagune); in eksorhejske kotline, tiste, ki pridejo do morja in zato niso zaprte med različnimi gorskimi sklopi. Običajno lahko bazeni, bodisi endorejski ali eksorhejski, ustvarijo veliko število pritokov, ki vsi padejo v glavni vodotok, pa naj gre za morje, ocean, jezero ali laguno. Hkrati, ko se ti pritoki približujejo svojemu končnemu cilju, izgubijo prvotno intenzivnost, ko začnejo s sestopom.
Povodja so zelo pomembna tako za okolje kot za ljudi. V tem smislu delujejo kot pomembni rezervoarji vode, ki jih lahko ljudje uporabljamo ne le za osebno porabo, različne gospodarske dejavnosti, kot sta kmetijstvo ali plovba, ampak tudi za prehrano živali in rastlin ter s tem razvoj celovite in trajne biotske sistemov.
Samoumevno je, da na planetu Zemlja najdemo številne hidrografske bazene, od katerih ima vsak posebne značilnosti. Nekatera sedanja morja se zaradi postopne izgube stika z oceanom štejejo za endorejske hidrografske bazene.
