opredelitev sile
Sila je vektorska velikost, s katero se telo lahko deformira, spremeni svojo hitrost ali se postavi v gibanje, ko premaguje vztrajnost in nepremičnost. V bistvu se moč ali vpliv sile osredotoča na sposobnost spreminjanja stanja gibanja ali mirovanja, ki ga telo že ima x.
Čeprav je Arhimed ali Galileo Galilei na drugi strani prvi eksperimentiral in oblikoval prve ocene o sili, bo Isaac Newton tisti, ki bo matematično oblikoval najboljšo definicijo sile in tisto, ki prevladuje do danes.
V vesolju obstajajo štiri temeljne sile, gravitacijska, elektromagnetna, močna jedrska interakcija in šibka jedrska interakcija.
Prva je sila privlačnosti, ki jo ena masa izvaja nad drugo in vpliva na vsa telesa brez izjeme. Drugi in, kot že ime pove, je tisti, ki vpliva na električno nabita telesa, ima veliko opraviti s fizikalnimi in kemijskimi preoblikovanji atomov in molekul in ima lahko privlačen in odbojen pomen. Močno jedro drži atomska jedra skupaj in končno šibko jedro povzroči beta razpad nevtronov.
Toda stran od nevtronov, protonov ali elektronov, Moč je tudi ena najdragocenejših fizičnih lastnosti v športnem okolju, saj za izvajanje kakršnega koli gibanja, premikanja v vesolju, premikanja, dvigovanja ali potiskanja predmetov potrebujemo blagoslovljeno moč.
Tudi naša drža že zahteva silo, ker sicer ne bi premagali gravitacije in bi neizogibno padli na tla.
V vsaki športni dejavnosti, ki se izvaja in glede na to, kar pravijo strokovnjaki, obstajajo dve vrsti sile, statična in dinamična. V prvem se napetost izvaja na upor brez premika, v drugem pa se, ko je odpor premagan ali premaknjen, mišica premakne.
Medtem pravijo tudi, da je sila lahko največja, kadar se mobilizira največja obremenitev ne glede na čas, porabljen za to (dviganje uteži), sila upora, ki je sila, ki dlje časa ne doseže maksimuma (veslanje) in končno najdemo razstrelivo, to je sposobnost mobilizacije ne-največjega tovora v najkrajšem možnem času (na primer metanje diskov).
Po mnenju Mednarodnega sistema enot gre za newton, v čast ravno enemu od tistih, ki je v tem smislu največ prispeval, imenu, s katerim se imenuje enota za merjenje sile. Simbolizira ga velika črka N.
Druge uporabe besede
Treba je opozoriti, da ima v našem jeziku beseda force tudi druge razširjene uporabe, ki so nekako povezane z zgoraj navedenim sklicem.
Kadar ima nekdo moč in robustnost, da premakne predmet ali težki element s kraja, ali če to ne uspe, ko izkaže te iste lastnosti, vendar da bi premagal oviro in dosegel cilj, se to govori v smislu moči. V slednjem primeru se soočamo s tem, kar bi lahko šteli za psihično silo in kar je večkrat tako pomembno in odločilno pri premagovanju težav ali doseganju projektov. Oziroma rečeno bo, da je prav zaradi te sile uspel predmet premakniti ali doseči svoj cilj.
Tudi beseda sila nam omogoča, da predstavimo intenzivnost, ki jo nekaj predstavlja, na primer nekdo je jokal ali jok imel neverjetno silo.
Beseda sila je prav tako povezana z vprašanji, kot so moč, oblast, še posebej, ker ima legitimna oblast moč, da tiste, ki jih vodi, zaveže k spoštovanju veljavnih predpisov.
Po drugi strani pa se pri fizičnem nasilju vedno pojavlja tudi vprašanje sile, kajti ko se nasilje uresniči, je to zato, ker bo nekdo vsilil svojo silo drugemu, ki bo, nasprotno, v smislu merjenja sile, izkaže, da je vse šibkejši in posledično tisti, ki v boju izgubi.
In pojem koncept delovna sila, ki se široko uporablja na ukaz sociologije, poimenuje tiste fizične in duševne razmere, ki jih posameznik pokaže in jih sproži, kadar je treba opraviti določeno delo. Koncept je ustvaril in razširil nemški filozof Karl Marx v enem največjih del, Kapitalu, objavljenem leta 1867.
