opredelitev delovnega prava
Delovno pravo je v primerjavi z drugimi vejami relativno mlada pravna veja, saj se je pojavilo šele v 20. stoletju po dolgih letih protestov in zahtev delovnih sektorjev, ki so zahtevali boljše delovne pogoje, stabilnost in varnost. Ne moremo prezreti, da je imela industrijska revolucija veliko opraviti z razvojem teh zakonov, saj je pojav strojev seveda povzročil različne težave med zaposlenimi in delodajalci, ki jih nikoli ni bilo mogoče rešiti v korist zaposlenih, zlasti ko gre za prizadete delovne pravice, ker ni bilo nobenega predpisa, ki bi določal pravice in obveznosti, ki jih ima vsaka stranka v razmerju med zaposlenim in delodajalcem. Trenutno za vsa delovna mesta veljajo pogoji, navedeni v pogodbi o zaposlitvi, ki jo podpišeta delavec in njegov delodajalec, vključno s trajanjem delovnega dne, funkcijami, ki jih mora opravljati delavec, prejemki, ki jih bo prejemal, med glavnimi . Medtem bo delovna zakonodaja vsebovana v zakonu o delavcih, kjer so določeni vsi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati in spoštovati delavec, delodajalec in država, ki ima pri tem tudi svoj del, zlasti kar ustreza temu, da se zagotovi, da ti predpisi se upoštevajo skladno in kadar jamstva in pomoč niso na voljo, tako da lahko delavec ali delodajalec to zahteva. Delovna zakonodaja je izredno pomembna in delavcem je vedno priporočljivo, da jo poznajo, da bi lahko trdili, kaj jim ustreza, pa tudi, kakšne so njihove obveznosti do tistega, ki jih zaposluje.
Delovno zakonodajo razumemo kot skup zakonov in drugih predpisov, katerih namen je urediti delovne dejavnosti bodisi glede pravic delavca kot tudi glede njegovih obveznosti in enakih za delodajalca. Norme, ki urejajo delovna razmerja in vse, kar je neločljivo povezano z delom, ter njegove pogojenosti
Ustreznost, da delavec in delodajalec poznata in spoštujeta to uredbo
Delovno pravo razlikuje dva primera: individualno pravo in kolektivno pravo.
Medtem ko prva predstavlja vse, kar je povezano s posebnimi pravicami zaposlenega ali delavca, na primer s številom ur, minimalno plačo, možnimi licencami itd., Je kolektivna pravica povezana s številko sindikata .
Sindikat nastane kot združenje, ki bdi nad pravicami delavcev in pravico do stavke
Sindikat je družbena organizacija, ki nastane za zaščito pravic delavcev v določeni panogi ali na delovnem področju, danes pa velja za pravico delavcev, da se združijo v enem od teh sindikatov, da bi videli, kako so njihove pravice izpolnjene.
Skupaj s figuro sindikata je v kolektivnem delovnem pravu uveljavljen tudi zakon o stavki ali protestu.
Kadar delavec ali njegov sindikat ni zadovoljen z delovnimi pogoji, na primer s prejetim prejemkom ali s kakšno drugo situacijo, kot je pomanjkanje varnosti zaposlitve, lahko izvede stavko, ki vključuje prenehanje delovnih dejavnosti za obdobje, ki ga bo določil ceh.
Pogosto ga spremljajo mobilizacije na ministrstva ali sekretarje za delo, katerih namen je približati zahtevek in omogočiti, da je zahtevek viden organom države.
Poznavanje delovne zakonodaje delavcu pomaga, da lahko uveljavlja svoje pravice, če jih ne spoštujejo.
V tem smislu določa nekaj zelo pomembnih elementov pri sklenitvi delovnega razmerja: potrebo po tem, da je prostovoljno (to je, da nobena od strank ne more biti prisiljena vzdrževati tega razmerja, kot se to zgodi na primer pri nezakonitih, suženjskih ali suženjskih oblikah delo), plačni (ki se nanaša na dejstvo, da mora biti delavec za določeno vrsto dejavnosti plačan na nek način plačan), odvisen (to vzpostavlja neločljivo razmerje med obema stranema, razmerje, zaradi katerega je delavec odvisen od delodajalec, da prejme plačilo, delodajalec pa je odvisen od delavca, da pridobi sad ali rezultat njegovega dejanja).
Prepoved otroškega dela in katero koli drugo vprašanje, ki ogroža stabilnost in vdovo delavca
Moramo reči, da obstajajo oblike dela, ki so popolnoma prepovedane in na primer kaznovane v delovnopravni zakonodaji, čeprav jih žal ni bilo mogoče dokončno izkoreniniti iz sveta, kot je primer otroškega dela, pogoji, ki so jim izpostavljeni nekateri delavci, in dnevi, ki presegajo osem ur dnevnega dela.
V nerazvitih državah je otroško delo zelo prisotna resničnost, ki boli, saj si otroci namesto igranja ali učenja v šoli prizadevajo preživeti in pomagati svojim hiper-revnim družinam.
V tem konkretnem primeru morajo države obravnavati sprožilce te situacije, da bi izkoreninile otroško delo, kot je revščina.
