opredelitev elektronegativnosti
Elektronegativnost v bistvu je a mera, ki kaže sposobnost atoma, da privabi k sebi elektrone, ki ustrezajo drugemu atomu, ko oba tvorita kemično vez. Ta vez je tipičen kemični postopek, ki skrbi za interakcije med atomi, ioni in molekulami.
Omeniti velja, da večji kot je atom, večja je zmožnost privabljanja elektronov, medtem ko bo ta privlačna sposobnost povezana z dvema vprašanjema, kot sta: njegov ionizacijski potencial in elektroafiniteta.
Poznavanje merjenja elektronegativnosti je zelo pomembno, ko gre za poznavanje vrste vezi, ki jo bosta dva atoma ustvarila po njihovi kombinaciji, torej jo je mogoče veliko lažje napovedati.
Veze, ki se pojavijo med atomi, ki ustrezajo istemu razredu in imajo enako elektronegativnost, bodo apolarne. Torej, večja je razlika v elektronegativnosti med dvema atomoma, večja je elektronska gostota v bližini atoma, ki je bolj elektronegativen.
Zdaj je vredno omeniti, da ko bo razlika v elektronegativnosti med dvema atomoma pomembna, bo prišlo do popolnega prenosa elektronov in nastalo bo tako imenovano ionsko vrsto.
V posebnem primeru kovin, ki imajo nizko elektronegativnost, tvorijo pozitivne ione, medtem ko imajo nekovinski elementi nižjo elektronegativnost in nastajajo negativni ioni.
Obstajata dve lestvici, Pauling in Mulliken, za razvrstitev različnih vrednosti elektronegativnosti atomov.
V prvem je najbolj elektronegativni element, ki se pojavi, fluor z vrednostjo 4,0, najmanj elektronegativni pa je kalcij s samo 0,7. Američan Linus Carl pauling Bil je eden prvih kvantnih kemikov in leta 1954 je bil prepoznan njegov izjemen prispevek, ki ga je odlikoval z Nobelovo nagrado za kemijo.
Na Mullikenovi lestvici ima neon vrednost 4,60, medtem ko rubidij 0,99. Robert Sanderson Mulliken Bil je tudi ugleden ameriški kemik, ki se ni razvijal samo na področju raziskav, temveč tudi na področju usposabljanja strokovnjakov. Leta 1966 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
