opredelitev kopulativnih in predikativnih stavkov
Kopulativni stavki so tisti, ki jih tvorijo glagoli ser, estar in se pojavljajo, pa tudi nekatere besedne perifraze, ki jih tvorijo ti glagoli. V teh stavkih je vedno atribut, ki spremlja glagol. Tako "Sara je Japonka", "Manuel je tajnica" ali "Luisa je iz Barcelone", glagolsko obliko spremlja nek atribut (atribut je lahko samostalniški stavek, pridevniški stavek ali predlogni stavek).
V kopulativnih stavkih predikat ni glagolski, ampak je imenskega tipa
Ti stavki se imenujejo kopulativni, ker njihove glagolske oblike same po sebi nimajo polnega pomena in je njihova naloga združiti subjekt in atribut ali predikat. Stavek "Gabriela je moja prijateljica" je kopulativen, ker uporablja glagol biti, ki združuje subjekt z atributom.
Treba je opozoriti, da se predikat v kopulativnih stavkih imenuje samostalniški predikat.
Predikativni stavki
Predikativni stavki so sestavljeni iz glagolov, ki niso ser, estar ali podobnost. Te stavke pa lahko sestavljajo tudi kopulativni glagoli s predikativno vrednostjo. Tako je "María iz Bogote" in "María je v Bogoti", prvi je kopulativni stavek, ker prihajanje iz Bogote subjektu pomeni lastno lastnost, v drugem pa je okoliščina v Bogoti.
Ti stavki so vedno sestavljeni iz subjekta in glagolskega predikata, če jedro besednega predikata ni kopulativni glagol. V tem smislu govorimo o glagolskem predikatu, kadar glagol stavka ni biti, biti ali videti.
V stavku "Sara pleše" je predikativni, ker uporabljeni glagol ni biti, biti ali se zdeti in, poleg tega, ker ima glagol plesati poln pomen in za stavek ne potrebuje nobene vrste atributa smisel.
Različni kriteriji za razvrščanje stavkov
Razlikovanje med kopulativnimi in predikativnimi stavki temelji na naravi glagola. Vendar pa stavke lahko razvrstimo na druge načine:
1) če upoštevamo namen govornika, obstajajo izreki, vprašalniki, klicaji, dvomljivi, nujni ali zaželeni stavki
2) če upoštevamo potrebo po neposrednem predmetu, bomo govorili o prehodnih ali neprehodnih stavkih,
3) če se razmišlja o članih, ki tvorijo stavek, se bo govorilo z eno samo ali bimembre molitvijo in
4) če dejanje, izraženo v glagolu, pade nase, je odsevni stavek in če je dejanje deljeno, je to vzajemni stavek.
Foto: Fotolia - monikakosz
