definicija vsebine
Beseda vsebino se v našem jeziku pogosto uporablja in ga uporabljamo za označevanje različnih vprašanj.
Nalaganje izdelka, ki je shranjen v prostoru ali posodi
V svoji najbolj splošni in najširši uporabi je vsebina tistega proizvoda, surovine, med drugimi možnostmi, ki je shranjena na določenem mestu, škatli, posebnem vsebniku in infrastrukturi, posebej zasnovani za shranjevanje teh izdelkov.
Konceptualne komponente sporočila
Po drugi strani pa se na zahtevo sporočila, ustvarjenega v množičnih medijih, govorov ali določene teme, ta beseda uporablja za označevanje tistih konceptualnih elementov, ki tvorijo logično strukturo sporočila, in da kot taki ne samo, da mu prinašajo enotnost, temveč mu tudi dajejo pomen.
Predsednik je v vsebini govora obsodil škandal, ki ga je povzročil pobiranje podkupnin v državnem senatu. Televizijske vsebine so vse bolj nasilne, regulatorni organ bo moral sprejeti toge ukrepe.
Tema, o kateri se pogovarjamo ali pišemo
Vsebina je tudi tista zadeva, o kateri se razpravlja in tudi piše, med drugim v knjigi, poročilu ali na konferenci.
Komplet znanja, ki se ga naučimo v šoli
Na področju izobraževanja gre za izraz ponavljajoče se uporabe, ker označuje temeljni del tega področja, ki je šolska vsebina in je v bistvu to, kar poučujemo, je vrsta znanja, ki se nabira v kulturi in ki v šoli se bodo učili učenci, ki bodo za dosego tega cilja posredovali učiteljevo posredovanje.
Te vsebine so bistvene za razvoj in socializacijo učencev.
Kandidati so del šolskega programa, ki ga oblikujejo in organizirajo ustrezni organi na terenu.
Vsebine bodo razvrščene v teme, podteme in bodo imele vrstni red, ki bo upošteval logiko, psihologijo in pedagogiko študentov.
Na ta način je zagotovljena ustrezna uvrstitev vsebine.
Kazalo predmetov literarnega dela
Vsebina je tudi kazalo tem, ki sestavljajo katero koli literarno delo.
Indeks je element, ki v delu običajno nikoli ne manjka.
Njegov pomen je v tem, da je sestavljen iz seznama besed, kazalcev ali besednih zvez, ki so povezane z zadevnim besedilom in nam omogoča, da jih enostavno in hitro poiščemo na straneh dokumenta ali publikacije.
Upoštevati je treba, da so kazalniki praviloma številke strani knjige.
V tradicionalnem indeksu, se pravi v klasičnem, naslovi ponavadi vključujejo lastna imena krajev, dogodkov in celo pojme, ki so izbrani kot pomembni in ki se izkažejo za bralca najpomembnejšega za razumevanje in razumeti delo.
Indeksni razredi
Obstajajo različne vrste indeksov, najpogostejši pa so naslednji: vsebino (Izkazalo se je, da je najpogostejše, znano tudi kot kazalo; obravnava razvrščanje informacij o delu v poglavja in v priloge), onomastično (ta v abecednem vrstnem redu našteva posameznike, ki so omenjeni v delu) in tematsko (navaja teme in podteme, ki so omenjene v delu; to je zelo pogosto v poljudnoznanstvenih knjigah).
Občutek ali beseda, ki ni izražena odkrito
Po drugi strani pa se beseda vsebina pogosto uporablja za označevanje tistega občutka ali želje, ki je človek ne izrazi na odprt in jasen način, to pomeni, da tega ne stori naglas ali s kretnjami za neko vprašanje, ki zavira ali preprečuje.
Beseda, stavek, komentar in tudi jok, smeh ali objem so lahko vsebovani, ker nekaj povzroči, da jih oseba ne izrazi.
Obstajajo konteksti, ljudje, situacije ali dogodki, zaradi katerih se lahko oseba umakne in se v nekem smislu ne izrazi.
Na primer, ko je nekdo razburjen, žalosten zaradi nečesa, a ve, da obstaja še kakšen ljubljeni, ki mu je takšno stanje slabše, je običajno, da se ne bi počutil slabše, zadrži se, na primer joka.
Ali če smo na mestu, kjer se razvije situacija, ki zahteva resnost, jo moramo spoštovati, in če nas nekaj nasmeji, moramo obvladati smeh, saj bo v nasprotnem primeru omenjeno vedenje hudo padlo in se namrščilo, kot pomanjkanje spoštovanja do del prisotnih.
