opredelitev solidarnosti
S pojmom solidarnosti je ta občutek poznan ali pa ga mnogi štejejo tudi za vrednoto, s katero se ljudje počutijo in prepoznajo združene ter si delijo iste obveznosti, interese in ideale in tvorijo tudi enega temeljnih stebrov, na katerem so, vzpostavlja sodoben etiko.Na zahtevo sociologije ima izraz solidarnost v tem okviru posebno udeležbo , kot smo že rekli, občutek, ki predpostavlja enotnost družbenih vezi, ki bodo združile člane določene družbe.
Na ta način se reče, da je dejanje solidarno, kadar je namenjeno zadovoljevanju potreb drugih in ne lastnih. Tako ideja solidarnosti izraža podporo zunanjemu cilju. V tem smislu gre za vrsto pomoči ali sodelovanja, pred katero je občutek empatije do okoliščin drugih.
Solidarnost lahko razumemo z individualne in kolektivne perspektive, po drugi strani pa kot sociološki pojav, povezan z moralno razsežnostjo človeka.
Posamezna ravnina
Če se nekdo odloči, da bo pomagal drugi osebi ali skupini v stiski, bo altruistično in radodarno ukrepal, saj se odreče del svojega denarja ali svojega časa, da ga dodeli tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Obstaja veliko načinov za izvedbo te vrste akcije: s preprostim izročkom, delom kot prostovoljec v socialni entiteti, pošiljanjem denarja v nevladno organizacijo ali znatnim finančnim prispevkom, kakršnega prispevajo nekateri filantropi.
Sociološka ravnina
Francoski sociolog Emil Durkheim je razlikoval med mehansko in organsko solidarnostjo. Prva se nanaša na sodelovanje primitivnih klanov, v katerem posamezniki vzpostavljajo vezi v skupnosti in kolektivne občutke, ki spodbujajo medsebojno pomoč. Mehanska solidarnost pa je značilna za zapletene družbe in se izvaja med posamezniki, ki si niso podobni, vendar imajo pomembne razlike.
Nekaj ocen o konceptu
Koncept solidarnosti nas opominja, da obstaja njegova nasprotna stran, pomanjkanje solidarnosti. Obe tendenci sta del človekovega stanja in se včasih pojavita hkrati, na primer v vojni (sama vojna pomeni uničenje nasprotnika, v njem pa potekajo altruistična in nezainteresirana dejanja).
Idejo solidarnosti najdemo v različnih kontekstih. Tako v večini verskih tradicij obstajajo predlogi, povezani s solidarnostjo (ne pozabite na sočutje ali dobrodelnost krščanstva). Če se postavimo v koordinate etične refleksije, najdemo razprave o konceptu (na primer razprava o altruizmu proti sebičnosti). Po drugi strani pa je v sami ideji države mogoče zaznati občutek solidarnosti (na primer ukrepe, ki jih spodbuja uprava in katerih cilj je pomagati najbolj prikrajšanim).
V novicah, ki se pojavljajo v medijih, je vprašanje solidarnosti obravnavano precej pogosto (predlog za pomoč tretjemu svetu z 0,7% BDP ali problem beguncev sta dva jasna primera).
Čeprav je solidarnost etična vrednota, se včasih izvaja na dvomljiv način (na primer, če je dodeljena pomoč bolj zaradi imidža in ne kot verodostojna zaveza).
Solidarnost na začetku pomeni nesebično pomoč drugim. Vendar pa obstaja jasna uporabna komponenta. Dejansko se bomo, če bomo ponudili svojo radodarnost, bolje počutili do sebe in bomo torej na nek način zmagali.
Končno je solidarnost logična posledica socialne razsežnosti človeka. V tem smislu imamo naravni impulz za zadovoljevanje svojih potreb, hkrati pa čutimo empatijo do drugih in ta občutek je izvor solidarnostnega delovanja.
Fotografije: iStock - Cylon / Miroslav_1
