opredelitev nedeljive
Je imenovan nedeljiv do tisto, česar ni mogoče razdeliti. Medtem se z delitvijo razume deljenje ali ločevanje na dele ali razdeljevanje, razdeljevanje med več stvari, ki jih je mogoče ločiti na dele.
Česar ni mogoče razdeliti
Potem, tistega, kar je nedeljivo, ni mogoče razdeliti, ne da bi spremenili njegovo bistvodenimo, stol se izkaže za nedeljiv, ker če ga prerežemo na polovico, nam kot tak ne bo več služil in bo popolnoma izgubil svojo funkcijo. Z drugimi besedami, fizično je popolnoma mogoče stol razdeliti, vendar po tem ne bo več takšen, kot je bil, ampak bo postal koščki lesa ali katerega koli drugega materiala, iz katerega je izdelan.
Poleg stola, mize, pisala ali mobilnega telefona, človeška bitja so tudi nedeljiva, nikakor ne moremo biti razdeljeni na dva delaŠele po smrti se lahko razdeli človeško bitje.
Po drugi strani pa za Prav, nedeljivo bo vse, kar ni verjetno za delitev.
Nedeljivost je situacija, ki se bo pojavila takrat, ko je nemogoče izvajati delitev na nečem ali ko spremeni spretnost, ki ne dovoljuje, da stvar izpolni svojo usodo ali z dejavnostjo, ki jo je kot takšno rodila.
Zato se na sodno zahtevo pes, oseba ali umetniško delo štejejo za nedeljive, ker jih ni mogoče deliti med strankama, deliti jih je treba v skladu z zakonom ali žrtvovati svoj interes.
Nedeljive človekove pravice vplivajo druga na drugo
V drugi smeri moramo reči, da se ta koncept običajno uporablja skupaj z drugim, kot so človekove pravice, pri čemer je nedeljivost ena od temeljnih značilnosti teh pravic.
Iz zakona je razvidno, da so človekove pravice nedeljive, saj so sestavna celota človekovega stanja, kar pomeni, da nekaterih teh pravic ni mogoče spoštovati, drugih pa ne, ampak da je treba vse kot celo enako spoštovati in opazili.
Človekove pravice med vsemi dosegajo vsa človeka brez razlike glede državljanstva, prebivališča, rase, spola, vere, kolikor so medsebojno povezane, soodvisne in, kot smo že poudarili, nedeljive.
Med najpomembnejšimi moramo omeniti pravico do življenja, enakosti pred zakonom, svobode izražanja, dela, socialne varnosti in izobraževanja.
Ta soodvisnost in nedeljivost se kažeta v tem, da prisotnost enega pomeni prisotnost drugih, medtem ko bo prikrajšanost enega negativno vplivala na ostale.
Nikoli se ne moreta ločiti ali misliti, da so nekateri pomembnejši od drugih. Če je ena od teh pravic zavrnjena ali oslabljena, bo to neizogibno vplivalo na ostale.
Tako je oseba, ki ne bo mogla uživati pravice do izobraževanja, če po drugi strani nima možnosti, da bi se dobro najedel, bistveno dejstvo, da lahko dobro in učinkovito uči.
Vse univerzalne človekove pravice so zajete v lokalnem pravu in seveda v mednarodnem pravu, seveda pa jih v zvezi s tem zagotavlja ustrezna zakonodaja. To omogoča, da se kakršno koli nasprotno tožbo zoper njih zahteva s pravnimi sredstvi, kjer koli že je.
Če sodišče ne določi kaznivega dejanja, je katera koli od teh pravic lahko omejena, na primer primer svobode, če je oseba obsojena na prestajanje kazni zapora.
