opredelitev zalog
Osnovna sredstva so blago, namenjeno nakupu in prodaji, katerega namen je ustvariti neko vrsto dobička.
Delniška sredstva so znana kot tisti vrednostni papirji, ki pripadajo finančnemu sredstvu v instituciji, katerih sposobnost uporabe v postopkih kupoprodaje omogoča podjetju, da pridobi vrednost v zameno. Tipičen primer menjalnega blaga je blago, ki ga proizvaja podjetje.
Za dani subjekt morajo biti zaloge opredmetena sredstva, s katerimi je v lasti, s katerimi se trguje med njegovo dejavnostjo. Zamenjano blago je lahko blago, ki ga podjetje proizvaja, vendar je tudi drugo, ki ga pridobijo prav za nadaljnjo prodajo. Blago za izmenjavo je mogoče najti sredi proizvodnega procesa, v začetni ali končni fazi in ga lahko najdete na kraju samem ali v tranzitu.
V podjetju je vsako sredstvo vir in potencialna menjalna dobrina, kolikor ima ekonomsko korist in jo ima vrednost ali zamenjavo ali uporabo. Prva je razvrščena kot čista iztržljiva vrednost, druga pa je ekonomska uporabna vrednost. Dano menjalno blago sestavlja prodajna vrednost, zmanjšana za stroške te operacije.
Vsako sredstvo predstavlja gospodarski vir za podjetje, to pomeni, da ima gospodarsko korist, ne glede na to, ali gre za denar, se lahko vanj pretvori, gre za blago, ki naj bi ga prodali ali uporabili; tehnično naj bi imeli menjalno in / ali uporabno vrednost.
Primer je blago, ki je načrtovano za nadaljnjo prodajo, saj ima visoko menjalno vrednost, vendar nima koristi. Po drugi strani pa ima kos pohištva ali podobno menjalno in uporabno vrednost.
Dobrina, ki izgubi vso svojo vrednost, zamenjava in uporaba, ni več sredstvo podjetja.
