opredelitev alu
ALU ali aritmetična logična enota je sestavljena iz digitalnega vezja, ki omogoča arimetične in logične operacije med dvema številkama.
ALU prihaja iz angleščine in je kratica za Arithmetic Logic Unit. V španščini bi bila logična aritmetična enota nekakšno vezje, ki lahko izračuna operacije, kot so seštevanje, odštevanje ali druge, kot sta NOT in XOR.
ALU je mogoče najti v vseh vrstah elektronskih vezij in naprav. Na primer v digitalni ročni uri, ki omogoča dosledno dodajanje sekunde. Toda tudi in v količini v zapletenem sodobnem mikroprocesorskem vezju. Drugi primeri so grafike, zvočne ali grafične kartice, televizorji visoke ločljivosti in CD predvajalniki.
Leta 1945 sta John P. Eckert in John W. Mauchly oživila ta koncept. Kasneje bo John von Neumann o tem objavil poročilo, v katerem bo pojasnil potrebo po ALU za uporabo računalnika pri osnovnih matematičnih operacijah.
Običajno je aritmetična logična enota sestavljena iz operacijskega vezja, vhodnega registra, akumulatorskega registra in državnega registra. Te entitete omogočajo pravilno delovanje ALU in so na primer odgovorne za reševanje aritmetičnih operacij celih števil, logične operacije bitov, operacije bitnega premika in druge bolj zapletene. Slednje vključujejo na primer izračun kvadratnega korena, posnemanje koprocesorja in številne druge.
Drugo vezje, podobno kot pri tovrstni enoti, je FPU ali enota s plavajočo vejico, ki izvaja aritmetične operacije, vendar za števila v predstavitvi s plavajočo vejico, ki so bolj zapletena in izpopolnjena.
Shema ALU običajno vključuje A in B kot operanda, R kot izhod, F kot vhod krmilne enote in D kot stanje izhoda.
