opredelitev trga kapitala
The kapitalskem trgu, imenovano tudi Delniški trg, je vrsta finančnega trga, prek katerega se ponujajo in zahtevajo srednjeročna in dolgoročna sredstva ali sredstva financiranja.
Trg, ki zajema prihranke posameznikov ali subjektov in jih uporablja za financiranje projektov drugih
Glavni namen te vrste trga je delovanje kot posrednik, usmerja nove vire in prihranke vlagateljev, tako da lahko izdajatelji nato izvajajo financiranje in naložbene operacije v svojih podjetjih.
Ta vrsta trga se uporablja kot sredstvo za usmerjanje prihrankov posameznikov in subjektov, nato pa se s prejetimi sredstvi financirajo različni projekti, ki jih imajo drugi ljudje ali subjekti.
Po drugi strani se trg kapitala uporablja za prenos virov iz sektorjev, ki niso zelo produktivni, v druge, ki so veliko bolj produktivni.
Trenutno se ti trgi upravljajo in izvajajo prek elektronskih platform, do katerih lahko dostopajo različni subjekti, celo dostop pa je na voljo širši javnosti, ne samo strokovnjakom in igralcem na tem trgu.
Udeleženci na tem trgu
Na kapitalskem trgu sodelujejo različne institucije finančnega sistema, ki delujejo kot regulatorji in dopolnjujejo operacije, ki se izvajajo na trgu, med katerimi so najpomembnejše: delniški trg (Zagotavljajo postopek, ki ga finančno poslovanje zahtevajo od nadzora in registracije, ki ga izvajajo gibanja ponudnikov in ponudnikov, ter zagotavljajo tudi kvalificirane informacije o cenah ter finančnem in gospodarskem položaju podjetij), izdajatelji (To so institucije, ki dajejo delnice z namenom pridobivanja virov od vlagateljev; lahko so delniške družbe, vlada, kreditne institucije ali subjekti, ki so odvisni od države, a decentralizirani), posredniki ali borznoposredniške hiše (Ukvarjajo se z nakupom in prodajo delnic ter upravljanjem tujih naložb) in vlagatelji (Med drugim so lahko posamezniki, tuji vlagatelji, institucionalni vlagatelji).
Poudariti moramo, da je borza zasebnik, ki ponuja varen in pravni okvir za izvajanje finančnih dejavnosti, predvsem zato, ker je to urejeno s trgovinsko zakonodajo in državo.
Razredi kapitalskih trgov
Obstajajo različne vrste kapitalskih trgov, odvisno od: s čim se trguje na njih (delniški trgi: instrumenti s spremenljivim dohodkom in instrumenti s stalnim donosom ter dolgoročni kreditni trg: bančna posojila in krediti); struktura (organizirani in neorganizirani trgi); in sredstev (primarni trg: sredstvo se izda le enkrat in je med izdajateljem in kupcem ter sekundarnim trgom zamenljivo: sredstva se zamenjajo med različnimi kupci, da se natisne likvidnost in jim pripiše vrednost).
Uredbe
Cilj države po vsem svetu je urediti te trge z različnimi ukrepi, kot so določitev davkov ali omejitve obsega, s katerim se trguje, naloga pa je urediti pretok vstopa in izstopa na račun države.
Ta ukrep običajno spremljajo devizni nadzor, ki poskuša omejiti svobodo pridobivanja in prodaje tujih valut po menjalnem tečaju, ki ga določa trg.
Vendar je treba omeniti, da je za uporabo teh ukrepov nujno treba analizirati položaj in kontekst države, saj so v nekaterih primerih lahko kontraproduktivni za želene učinke.
Elektronsko in fizično delovanje v velikih prestolnicah sveta
Prednosti novih tehnologij omogočajo, da se ta dejavnost izvaja prek spleta, ne da bi morali biti na kraju samem, vendar obstaja dolga zgodovina dela na tovrstnih trgih, ki so centralizirani v glavnih finančnih središčih sveta, kot je primer iz Londona v New Yorku prek znamenite Wall Streeta, ki je ustvaril toliko blaga za rezanje tudi v sedmi umetnosti, da se mu zdi nadvse privlačno mesto dogajanja za številne znane filme, v vzhodnem svetu pa močne Hong Kong.
Na nasprotni strani so denarnih trgov, ki ponujajo in zahtevajo kratkoročna sredstva.
